Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
á1 -- in -ja m (ā)
prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; od a dalje; dva a-ja; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
 
če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse; pog. ena a prvovrsten
 
lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b
    á -- kot imenovalni prilastek
    prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / učenci 1. a
     
    glasb. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; med. krvna skupina A; vitamin A; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
    á- prvi del zloženk
    nanašajoč se na a, pomen, ki ga predstavlja kot krajšava: A-bomba atomska bomba; hotel A-kategorije / 1. a-razred
     
    glasb. A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; jezikosl. a-osnova ajevska osnova; med. A-vitamin
SSKJ²
à2 [à in áprisl. (ȁ; ȃ)
trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos
SSKJ²
à3 člen. (ȁ)
pog. izraža veliko mero povedanega; ali1, to: a bo gledal!
SSKJ²
a4 člen., pog.
uvaja vprašanje; ali1, kaj4a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako?
SSKJ²
a5 vez., knjiž.
1. v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
2. v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa2sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
SSKJ²
á6 in à medm. (ā; ȁ)
1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še!
2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže!
3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal
SSKJ²
a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ)
za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem
SSKJ²
ábak tudi ábakus -a m (ȃ)
1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka
2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra:
SSKJ²
abalienácija -e ž (á)
alienacija
SSKJ²
abalienacíjski -a -o prid. (ȋ)
alienacijski: abalienacijski proces
SSKJ²
abbé -ja [abé -êjam (ẹ̑ ȇ)
v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský
SSKJ²
abc tudi abecé -- [prva oblika abẹcé in abəcə̀m (ẹ̑; ə̏)
1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike
SSKJ²
abderít -a m (ȋ)
ekspr. omejen, ozkosrčen človek: smešiti filistre in abderite
SSKJ²
abderítski -a -o (ȋ)
pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo
SSKJ²
abderítstvo -a s (ȋ)
ekspr. omejenost, ozkosrčnost: v satiri je udaril po abderitstvu svojih nasprotnikov
SSKJ²
abdicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
odpovedati se kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstopiti: Edvard VIII. je abdiciral v korist svojega brata
SSKJ²
abdikácija -e ž (á)
odpoved kakemu položaju, zlasti vladarski oblasti, odstop: abdikacija cesarja Karla
SSKJ²
abdikacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od abdikacija: abdikacijska izjava
SSKJ²
abdómen -mna tudi -a m (ọ̄)
anat. trebuh: bolečine v abdomnu
// zool. zadek
SSKJ²
abdominálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi
 
med. abdominalni tifus trebušni tifus
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
abdúkcija -e ž (ú)
med. odmik, odmaknitev (uda) od navadne lege: roko so dali v mavec v abdukciji
SSKJ²
abece gl. abc
SSKJ²
abecéda -e ž (ẹ̑)
1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
 
elektr. Morsejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil
2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
SSKJ²
abecédar1 -ja m (ẹ̑)
1. ekspr. učenec, ki se uči abecede: mali abecedar
2. slabš. kdor uvaja svoj črkopis: abecedar Metelko
SSKJ²
abecedár2 -ja m (á)
zastar. abecednik, zlasti starejši: prvi slovenski abecedar
SSKJ²
abecédarček -čka m (ẹ̑)
manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka
SSKJ²
abecédarica -e ž (ẹ̑)
ekspr. učenka, ki se uči abecede:
SSKJ²
abecédarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska
SSKJ²
abecédarstvo -a s (ẹ̑)
ekspr. začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti
SSKJ²
abecéden -dna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam
 
biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830
2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane
    abecédno prisl.:
    abecedno urejen seznam
SSKJ²
abecedírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi: kandidati za opravljanje strokovnega izpita urejajo in abecedirajo knjižnično gradivo
SSKJ²
abecédnica -e ž (ẹ̑)
zastar. prvo berilo, abecednik:
SSKJ²
abecédnik -a m (ẹ̑)
star. učbenik za začetni pouk branja in pisanja, prvo berilo: kupiti otroku abecednik; brati iz abecednika
SSKJ²
abecédniški -a -o (ẹ̑)
pridevnik od abecednik: abecedniški del prvega berila
SSKJ²
ábelstvo -a s (ā)
knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
SSKJ²
aberácija -e ž (á)
1. astron. navidezni premik zvezde zaradi gibanja opazovalca: zaradi aberacije je slika neba za gledalca na zemlji popačena
2. fiz. napaka leče zaradi različnih lomov žarkov: kromatična, sferna aberacija
SSKJ²
aberacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aberacijo: aberacijski pojav
SSKJ²
abesínski -a -o prid. (ȋ)
etiopski: abesinska kultura
SSKJ²
àbiogenéza -e ž (ȁ-ẹ̑)
biol. nastanek in razvoj živega iz neživega: zakonitosti abiogeneze
// teorija o tem nastanku: razprava o abiogenezi
SSKJ²
àbiótičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́)
biol. nanašajoč se na neživo naravo: abiotično okolje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
àbiótski -a -o prid. (ȁ-ọ̑biol.
nanašajoč se na neživo naravo: abiotski dejavniki okolja; biotski in abiotski stres
SSKJ²
abisálen -lna -o prid. (ȃ)
geogr. ki je v najglobljih predelih (morja); globinski, globokomorski: abisalni sedimenti
SSKJ²
abituriènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́knjiž.
absolvent srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturienti novomeške gimnazije
SSKJ²
abituriêntka tudi abituriéntka -e ž (ē; ẹ̄knjiž.
absolventka srednje šole pred zaključnim izpitom ali po njem: abiturientka gimnazije
SSKJ²
abituriêntski tudi abituriéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od abiturient: abiturientski ples, tečaj
SSKJ²
ablácija -e ž (á)
1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija
2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice:
SSKJ²
ablaktácija -e ž (á)
1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
2. med. ustavitev, prenehanje dojenja:
SSKJ²
áblativ -a m (ȃ)
jezikosl. latinski sklon, ki izraža izhodišče ali odmikanje:
SSKJ²
áblativen -vna -o (ȃ)
pridevnik od ablativ: ablativna konstrukcija
SSKJ²
àbnormálen -lna -o prid.(ȁ-ȃ)
ki se razlikuje od navadnega, pravilnega; nenavaden, nepravilen: to so abnormalni pojavi / abnormalna rast / abnormalen človek duševno neuravnovešen
    àbnormálno prisl.:
    otrok ima abnormalno veliko glavo
SSKJ²
àbnormálnost -i ž (ȁ-ȃ)
nenavadno, nepravilno stanje; nenavadnost, nepravilnost: pojavile so se neke abnormalnosti / abnormalnost telesnega razvoja / izbruhi abnormalnosti duševne neuravnovešenosti
SSKJ²
abnórmen -mna -o prid. (ọ̑)
1. abnormalen: abnormne okoliščine / duševno abnormne osebnosti
2. ki zelo presega običajno mero: abnormne težave
SSKJ²
abnormitéta -e ž (ẹ̑)
abnormalnost: čustvene abnormitete
SSKJ²
abnórmnost -i ž (ọ̑)
abnormalnost: abnormnosti v človekovem organizmu / duševna abnormnost
SSKJ²
abolícija -e ž (í)
razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
 
pravn. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
SSKJ²
abolicíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od abolicija: abolicijski zakon
SSKJ²
abolicioníst -a m (ȋ)
pristaš abolicionizma: po delovanju abolicionistov so se tudi neprizadeti Američani seznanili s problemom suženjstva
SSKJ²
abolicionístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na abolicioniste ali abolicionizem: abolicionistični navdušenci; abolicionistično gibanje
SSKJ²
abolicionízem -zma m (ī)
gibanje za uveljavitev abolicije: prizadevanje ameriškega abolicionizma je pospešilo odpravo suženjstva
SSKJ²
abolírati -am dov. in nedov. (ȋ)
razveljaviti, odpraviti kaj, navadno zakon: abolirati ukrep
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
abonènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2, naplačnik: biti abonent; abonenti imajo popust; sprejemati abonente; menza ima veliko abonentov
 
gled. abonent reda B
SSKJ²
abonêntka tudi abonéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki se vnaprej naroči na kaj; naročnica2abonentka prestižnih revij
 
gled. abonentka je podaljšala abonma
SSKJ²
abonêntski tudi abonéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na abonente: abonentska gledališka publika; abonentsko kosilo / abonentski koncert abonmajski
SSKJ²
aboníranec -nca m (ȋ)
kdor se vnaprej naroči na kaj; naročnik2, naplačnik: gledališki program si je pridobil veliko novih abonirancev
// ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: v evroligi je znano moštvo med redkimi aboniranci
SSKJ²
abonírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
vnaprej plačati, naročiti se na kaj: abonirati se na hrano; abonirati se v gledališču
    aboníran -a -o:
    aboniran je samo v Drami
SSKJ²
abonmá -ja m (ȃ)
vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma; opera razpisuje abonmaje; predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
 
gled. premierski abonma; abonma reda B
SSKJ²
abonmájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na abonma: abonmajski koncert; abonmajska predstava / abonmajski razpis
SSKJ²
aborigin tudi aborídžin -a [prva oblika aborígin in aborídžinm (ȋ)
prvotni avstralski prebivalec, domorodec: pripadnik aboriginov / avstralski aborigin
SSKJ²
aboriginski tudi aborídžinski -a -o [prva oblika aboríginski in aborídžinskiprid. (ȋ)
nanašajoč se na aborigine: aboriginska kultura, umetnost; aboriginska skupnost; aboriginska plemena
SSKJ²
abortírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. imeti abortus; splaviti1ugotavljati zdravstveno stanje žensk, ki so abortirale
SSKJ²
abortív -a m (ȋ)
med. sredstvo za prekinitev nosečnosti, splavilo:
SSKJ²
abortíven -vna -o prid. (ȋmed.
1. nanašajoč se na abortiv: abortivno sredstvo
2. ki hitro poteka, skrajšan: abortivni potek bolezni
SSKJ²
abórtus -a m (ọ̑)
med. prekinitev nosečnosti; splav1imela je že več abortusov; naredili so ji abortus; spontan, arteficialni abortus; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa
// vet. prekinitev brejosti; izvrg, zvrg
SSKJ²
ábota -e ž (á)
star. nespamet, neumnost: takšna ljubosumnost je največja abota; človeška neumnost in abota / pooseb. abota abotna!
SSKJ²
áboten -tna -o prid. (á)
star. nespameten, neumen: ne bodi abotna / pregnati abotne misli; abotno početje
    ábotno prisl.:
    abotno govoriti
SSKJ²
ábotnež -a m (á)
star. aboten človek, neumnež:
SSKJ²
ábotnica -e ž (á)
star. abotna ženska, neumnica:
SSKJ²
ábotnik -a m (ástar.
aboten človek, neumnež: soseda je imel za abotnika
SSKJ²
ábotnost -i ž (á)
star. lastnost abotnega človeka; nespametnost, neumnost: pokopala ga je lastna abotnost / do abotnosti naiven fant / govoriti abotnosti; izbij ji abotnosti iz glave
SSKJ²
ábraham in Ábraham -a m (ȃekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; darilo za abrahama / glasbeni, rokometni abraham / srečati abrahama dočakati, doživeti petdeseti rojstni dan
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ábrahamka -e ž (ȃekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let: člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki; mladostna abrahamka
SSKJ²
Ábrahamov -a -o prid. (ȃ)
rel. nanašajoč se na Abrahama: Abrahamov sin Izak / otroci Abrahamovega rodu Judje
 
ekspr. Abrahamova leta starost okoli petdeset let; ekspr. biti v Abrahamovem naročju mrtev, na onem svetu
SSKJ²
ábrahamovec -vca m (ȃekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: voščiti abrahamovcu; srečanje abrahamovcev; prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec
SSKJ²
ábrahamovka -e ž (ȃekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let: čeprav je že abrahamovka, naj bi nastopila na olimpijskih igrah; mladostna, živahna abrahamovka
SSKJ²
abrakadábra -e ž (ȃ)
nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra
// ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre
SSKJ²
ábranek -nka m (ȃ)
1. viseča cvetna mačica: leska otresa dolge abranke
2. na dlaki prisušena blatna kepica: psu binglja po trebuhu blato v abrankih
SSKJ²
abrazíja -e ž (ȋ)
1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije
2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice
SSKJ²
abrazíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov; abrazijska obala / abrazijski instrument
SSKJ²
abrazív -a m (ȋ)
metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
SSKJ²
abreviatúra -e ž (ȗ)
okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
 
biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; glasb. ustaljen znak za skrajšan notni zapis
SSKJ²
abrúpten -tna -o prid. (ȗ)
knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic
SSKJ²
ABS -- in -a [abẹès in abeès -êsam (ȅ ȇavt., krat.
zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: serijski ABS; štirikolesni pogon z ABS-om; prvi del zloženk: ABS-sistem; ABS-volan; ABS-zavore
SSKJ²
abscés -a m (ẹ̑)
med. lokalno omejeno nabiranje gnoja, ognojek: absces na vratu, v možganih
SSKJ²
abscísa -e ž (ȋ)
geom. prva koordinata v pravokotnem koordinatnem sistemu: abscisa in ordinata
SSKJ²
abscísen -sna -o (ȋ)
pridevnik od abscisa: abscisna os
SSKJ²
absénca -e ž (ẹ̑)
izostanek, odsotnost: dijak ima neopravičene absence
♦ 
med. krajša nezavest
SSKJ²
absénčen -čna -o (ẹ̑)
pridevnik od absenca:
SSKJ²
absentírati se -am se dov. in nedov. (ȋ)
odtegniti se, ne udeležiti se: absentiralo se je pet odstotkov volivcev
SSKJ²
absentízem -zma m (ī)
izostajanje (od dela), odsotnost: industrijski psiholog se je ukvarjal s problemom absentizma v podjetju; ugotavljanje vzrokov absentizma
SSKJ²
absínt -a m (ȋ)
močna žgana pijača iz pelina in janeža: piti absint; čaša absinta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
absolúcija -e ž (ú)
rel. odpuščenje grehov ali cerkvenih kazni; odveza: dati, dobiti absolucijo
SSKJ²
absolut gl. absolutum
SSKJ²
absolúten -tna -o prid. (ȗ)
1. popoln, vsestranski: absoluten mir; absolutna tišina / absolutna večina glasov nadpolovična
2. brezpogojen, nesporen: absoluten prvak; absolutna premoč
3. neomejen, absolutističen: absolutni vladar; absolutna državna oblast
♦ 
filoz. absolutni duh po Heglu zadnja, dokončna stopnja razvoja duha iz njega samega; absolutna resnica resnica, o kateri ni mogoče razumsko dvomiti; fiz. absolutna ničla najnižja možna temperatura; geogr. absolutna višina višina določenega kraja nad morsko gladino; glasb. absolutni posluh zmožnost ugotavljati tone brez pripomočkov; absolutna glasba instrumentalna glasba s čisto glasbeno vsebino, brez določenega programa ali naslova; gozd. absolutna gozdna tla tla, kjer uspeva samo gozd; mat. absolutna vrednost vrednost števila ne glede na predznak; meteor. absolutna vlaga množina vodne pare na 1 m3 zraka
    absolútno 
    prislov od absoluten: absolutno veljavna sodba
    // v členkovni rabi poudarja trditev: to je absolutno potrebno; ima absolutno prav; absolutno ne! nikakor ne, sploh ne; sam.: povzpeti se v svet absolutnega
SSKJ²
absolutíst -a m (ȋ)
1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist
// ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist
2. pristaš absolutizma:
SSKJ²
absolutístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na absolutizem: absolutistični režim; absolutistična vlada
SSKJ²
absolutizácija -e ž (á)
knjiž. pripisovanje absolutne veljavnosti relativno veljavnim stvarem: absolutizacija nauka
SSKJ²
absolutízem -zma m (ī)
politična ureditev, v kateri ima vso oblast en človek: državni absolutizem; razsvetljeni absolutizem / doba Metternichovega absolutizma
SSKJ²
absolutizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od absolutizirati: odpor proti absolutiziranju ene strani resničnosti
SSKJ²
absolutizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. absolutno veljavnost pripisovati relativno veljavnim stvarem: nobenega področja življenja ni hotel absolutizirati; absolutizirati pogojno znanstveno resnico
    absolutizíran -a -o:
    absolutizirane ideje
SSKJ²
absolútnost -i ž (ȗ)
knjiž. lastnost absolutnega: absolutnost in relativnost gibanja; zanikati načelo absolutnosti / absolutnost in kategoričnost tega vladarja
SSKJ²
absolutórij -a m (ọ́)
1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij
2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino
// potrdilo, spričevalo o tem:
SSKJ²
absolútum in absolút -a m (ȗ)
knjiž. kar je absolutno: človek kot absolutum postaja gospodar narave
 
filoz. brezpogojni, prvi in zadnji vzrok vsega, kar je
SSKJ²
absolvènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor dokonča šolo: absolventi gimnazij, strokovnih šol
// kdor je dokončal študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolvent arhitekture, filozofske fakultete
SSKJ²
absolvêntka tudi absolvéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki dokonča šolo: absolventka strokovne šole
// ženska, ki je dokončala študij na visoki šoli in je pred diplomo: absolventka arhitekture
SSKJ²
absolvêntski tudi absolvéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od absolvent: absolventski večer
SSKJ²
absolvírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. dokončati šolo: absolvirati gimnazijo
// dokončati študij na visoki šoli: absolviral je pravo in se pripravlja na diplomo
2. končati kako delo, opraviti: svojo nalogo sem absolviral
// predelati, preštudirati: absolvirati snov za prvi razred
    absolvíran -a -o:
    absolviran učiteljiščnik
SSKJ²
absorbíranje -a s (ȋ)
glagolnik od absorbirati: absorbiranje ogljikovega dioksida
SSKJ²
absorbírati -am nedov. in dov. (ȋ)
fiz. sprejemati vase; vpijati, vsrkavati: les absorbira vlago; absorbirati pline, svetlobo; pren. industrija je absorbirala presežno kmečko prebivalstvo; mesto je absorbiralo vse priseljence; absorbirati znanje tujih jezikov; to delo ga je vsega absorbiralo
SSKJ²
absórpcija -e ž (ọ́)
fiz. vpijanje, vsrkavanje: absorpcija plinov, svetlobe, žarkov; sposobnost absorpcije; pren. jezikovna absorpcija neslovanskega prebivalstva
SSKJ²
absorpcíjski tudi absórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́)
nanašajoč se na absorpcijo: absorpcijska sposobnost tal / absorpcijska moč trga
 
elektr. absorpcijski hladilnik hladilnik, ki deluje na principu absorpcije plinov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
absorptíven -vna -o prid. (ȋ)
fiz. sposoben absorbirati, vpijajoč: absorptivna snov
SSKJ²
absorptívnost -i ž (ȋ)
sposobnost za absorbiranje: absorptivnost lesa
SSKJ²
abstinénca -e ž (ẹ̑)
odpoved čemu, zdržnost: pospeševati, prelomiti abstinenco; zakonska abstinenca; abstinenca od alkoholnih pijač
// neudeležba, nesodelovanje: abstinenca pri glasovanju, pri volitvah
SSKJ²
abstinénčen -čna -o (ẹ̑)
pridevnik od abstinenca: abstinenčna politika; abstinenčno društvo
SSKJ²
abstinènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
kdor se zdržuje alkoholnih pijač, droge: biti, postati abstinent; popoln, strog abstinent
SSKJ²
abstinêntka tudi abstinéntka -e ž (ē; ẹ̄)
ženska, ki se zdržuje alkoholnih pijač, droge: stroga abstinentka
SSKJ²
abstinêntski tudi abstinéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od abstinent: abstinentski časnik, kongres; abstinentsko društvo
SSKJ²
abstinêntstvo tudi abstinéntstvo -a s (ē; ẹ̄)
abstinenca
SSKJ²
abstinírati -am tudi abstinírati se -am se nedov. in dov. (ȋ)
ne udeležiti se, ne sodelovati, zdržati se: ob glasovanju so prebivalci množično abstinirali / abstinirati od alkohola, droge; abstinira že devet let; ker je vozil avtomobil, je abstiniral ni pil alkoholnih pijač
SSKJ²
abstrahíranje -a s (ȋ)
glagolnik od abstrahirati: zmožnost abstrahiranja
SSKJ²
abstrahírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ne upoštevati, v mislih izvzeti kaj, odmisliti: iz človeške psihe je abstrahiral element zavesti; treba je abstrahirati napake, vplive
    abstrahíran -a -o:
    abstrahiran primer
SSKJ²
abstrákcija -e ž (á)
knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije; znanstvena abstrakcija; metoda abstrakcije
// kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
SSKJ²
abstrákten -tna -o prid., abstráktnejši (ȃ)
s čuti nezaznaven, pojmoven, miseln; ant. konkreten: abstrakten pojem; abstraktna predstava o nečem; abstraktno mišljenje
 
jezikosl. abstraktni samostalniki; um. abstraktno slikarstvo slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje
// nenazoren, nejasen: govornikovo abstraktno izražanje / preveč si abstrakten, da bi te razumel
    abstráktno prisl.:
    ne zna abstraktno misliti
SSKJ²
abstraktíst -a m (ȋ)
pristaš abstraktizma: nekdanji realist je postal abstraktist
SSKJ²
abstraktíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na abstrahiranje: abstraktivna metoda
// zastar. abstrakten: abstraktiven pojem
SSKJ²
abstraktízem -zma m (ī)
publ. umetnostna smer, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje:
SSKJ²
abstráktnež -a m (ȃ)
ekspr. abstraktno misleč človek: v svojih pesmih je abstraktnež / Kako naj pojmi abstraktnež ritem (O. Župančič)
SSKJ²
abstráktnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost abstraktnega: neživljenjska abstraktnost; abstraktnost mišljenja / abstraktnost njegovega izražanja
SSKJ²
abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ)
knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
 
jezikosl. abstraktni samostalnik
SSKJ²
abstrúzen -zna -o prid. (ȗ)
knjiž. težko razumljiv, nejasen: abstruzen predlog; abstruzna domislica; abstruzno izražanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
abstrúznost -i ž (ȗ)
knjiž. lastnost abstruznega: abstruznost trditve
SSKJ²
absúrd -a m (ȗ)
kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd; privesti do absurda; voditi v absurd; očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
 
filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
SSKJ²
absúrden -dna -o prid.(ȗ)
ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok; absurdna meja; absurdna trditev; tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjeten
    absúrdno prisl.:
    absurdno groteskni ton drame
SSKJ²
absúrdnost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost absurdnega: absurdnost situacije, življenja; zavedal se je absurdnosti svojega početja
// absurd: privesti stvar do absurdnosti
SSKJ²
abulíja -e ž (ȋ)
psiht. bolezensko pomanjkanje volje, brezvoljnost:
SSKJ²
abundánca -e ž (ȃ)
zelo velika množina česa; obilje, preobilje: abundanca dobrih stvari
 
bot. količina in gostota kake rastlinske vrste v rastlinski združbi
SSKJ²
abundánten -tna -o (ȃ)
pridevnik od abundanca: abundantno potenje
SSKJ²
abuzíven -vna -o (ȋ)
pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval
SSKJ²
abúzus -a m (ȗ)
knjiž. zloraba: abuzus položaja
// čezmerno uživanje: abuzus alkohola, nikotina
SSKJ²
a cappella -- [akapélav prid. rabi (ẹ̑)
glasb. ki je za zborovsko petje brez instrumentalne spremljave: a cappella skladba
SSKJ²
accelerando [ačelerándoprisl. (ȃ)
glasb., označba za spremembo hitrosti izvajanja pospešujoče
SSKJ²
accidens -a [ákcidensm (ȃ)
akcidenca
SSKJ²
acétaldehíd -a m (ẹ̑-ȋ)
kem. aldehid ocetne kisline; etanal: v cigaretnem filtru se zadrži tudi acetaldehid
SSKJ²
acetát -a m (ȃ)
kem. sol ocetne kisline ali njen ester: natrijev acetat; topnost acetatov v vodi
// trg. tkanina iz acetatnih vlaken: acetat za prevleko dežnikov
SSKJ²
acetáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
 
tekst. acetatno vlakno
SSKJ²
acetíl -a m (ȋ)
kem. radikal ocetne kisline:
SSKJ²
acetilén1 -a m (ẹ̑)
kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen; varjenje z acetilenom in kisikom
SSKJ²
acetílen2 -lna -o (ȋ)
pridevnik od acetil: acetilna celuloza; acetilna skupina
SSKJ²
acetilénka -e ž (ẹ̑)
svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko; bela svetloba acetilenk
SSKJ²
acetilénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na acetilen: acetilenski gorilnik, razvijalec; acetilenska svetilka / acetilensko varjenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
acetílsalicílen -lna -o prid. (ȋ-ȋ)
kem., v zvezi acetilsalicilna kislina zdravilo proti prehladu in bolečinam:
SSKJ²
acetón -a m (ọ̑)
brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom; raztopljen v acetonu; močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
SSKJ²
acetónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na aceton: acetonska raztopina / acetonska astma astma zaradi vdihavanja hlapov acetona
SSKJ²
acid -a [êsid-m (ȇ)
1. glasba, ki temelji na jazzu, funku in hip hopu: združitev acida in rocka
2. močno sintetično mamilo, ki povzroča halucinacije: acid in druga mamila; v prid. rabi: acid house; acid jazz; acid rock
SSKJ²
acíden -dna -o prid. (ȋ)
kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina
 
agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok
SSKJ²
acídnost -i ž (ȋ)
kem. lastnost acidne snovi; kislost: acidnost galunove raztopine
 
agr. acidnost tal; med. določati acidnost želodčnega soka
SSKJ²
acidofílen -lna -o prid. (ȋ)
bot. ki raste na kislih tleh: acidofilna rastlina
 
kem. ki se obarva s kislimi barvili
SSKJ²
acidóza -e ž (ọ̑)
med. zastrupitev s kislimi snovmi: umreti za acidozo
SSKJ²
àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í)
ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
 
kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
SSKJ²
a conto in a kónto [akóntoprisl. (ọ̑)
ekon. na račun: plačati a conto
SSKJ²
acrylan gl. akrilan
SSKJ²
ačìh medm. (ȉ)
posnema glas pri kihanju: ačih, ačih! je kihal
SSKJ²
àd prisl. (ȁ)
knjiž. glede na, k: pripombe ad 1; ad čl. 2 zakona
SSKJ²
ad acta [adáktaprisl. (ȃ)
pravn. k spisom v arhiv: dati spis ad acta; pren. stvar je ad acta
SSKJ²
adagio [adádžoprisl. (ȃ)
glasb., označba za hitrost izvajanja počasi: igrati adagio
    adagio -a m
    stavek ali skladba v tem tempu: melanholičen adagio; Beethovnovi adagi
SSKJ²
adamít -a m (ȋ)
rel. pripadnik ločine, ki se zavzema za nagoto:
SSKJ²
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ)
rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● 
šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
SSKJ²
ádamovec in adámovec -vca m (ȃ; ȃ)
zastar. Adamovo jabolko:
SSKJ²
adaptabílen -lna -o prid. (ȋ)
ki se lahko adaptira, prilagodljiv: adaptabilen organ
SSKJ²
adaptabílnost -i ž (ȋ)
sposobnost za adaptacijo: adaptabilnost slušnega organa / adaptabilnost stanovanja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
adaptácija -e ž (á)
1. preureditev, prenovitev: adaptacija starih zgradb; adaptacija hiše za poslovne prostore / zaradi adaptacije lokal zaprt
// priredba, predelava: radijska adaptacija teksta; večer poljske satire v adaptaciji našega režiserja
2. knjiž. prilagoditev okolju: adaptacija organizma na temperaturo / sposobnost socialne adaptacije; priseljevanje v mesta rodi probleme adaptacije
SSKJ²
adaptacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adaptacijo: gradbena in adaptacijska dejavnost / adaptacijska sposobnost očesa za temo
SSKJ²
adápter1 -ja m (ā)
teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: brezžični, električni, stični adapter; radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV območje; adapter za plošče h kameri za zvite filme
SSKJ²
adaptêr2 -ja m (ȇ)
kdor adaptira: adapterja nista upoštevala filmske dinamike
SSKJ²
adaptírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. preurediti, prenoviti: lokale so ustrezno adaptirali; stavbo adaptirajo za gostinske namene
// prirediti1, predelati: adaptirati scenarij
2. prilagoditi, prilagajati: adaptirati organe na spremenjeno okolje; adaptirati se na novi delovni sistem
    adaptíran -a -o:
    adaptirani prostori
SSKJ²
adekvát -a m (ȃ)
knjiž. kar je enakovredno, ustrezno: najti antičnemu heksametru primeren slovenski adekvat
SSKJ²
adekváten -tna -o prid., adekvátnejši (ȃ)
ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema
    adekvátno prisl.:
    adekvatno se izraziti
SSKJ²
adekvátnost -i ž (ȃ)
ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza; gre za adekvatnost s predpisom
SSKJ²
adenóm -a m (ọ̑)
med. žlezna bula: adenom ščitnice
SSKJ²
adépt -a m (ẹ̑knjiž.
1. kdor se uvaja v kako vedo: muzikalno znanje tega adepta kompozicije je premalo poglobljeno; mladi adepti modernistične šole
2. goreč pristaš kake ideologije: adepti panslavizma / eden najbolj vdanih adeptov umetnosti
SSKJ²
adherénten -tna -o prid. (ẹ̑)
med. sprijet, zlepljen, zraščen: adherentna pljučna mrena
SSKJ²
adhezíja -e ž (ȋ)
fiz. sila, ki privlači molekule različnih snovi: adhezija med gumijastim kolesom in cesto
♦ 
med. bolezenska zraslost v telesnih votlinah; zaraslina, zraslina
SSKJ²
adhezíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adhezijo: adhezijska sila
 
žel. adhezijska lokomotiva lokomotiva, ki vleče s trenjem koles ob tirnice; adhezijska teža sila, s katero pogonske osi vozila pritiskajo na tir
SSKJ²
adhezíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov
SSKJ²
adhezívnost -i ž (ȋ)
fiz. sposobnost za adhezijo:
SSKJ²
ad hoc [athók tudi athòkprisl. (ọ̑; ȍ)
knjiž. posebej za ta primer, v ta namen: ad hoc imenovana komisija; v prid. rabi: ad hoc sestanek
SSKJ²
adiabáta -e ž (ȃ)
fiz. krivulja, ki kaže odnos med prostornino in tlakom toplotno izoliranega sistema:
SSKJ²
adiabáten -tna -o prid. (ȃ)
fiz. neprehoden za toploto: adiabatni sistem
    adiabátno prisl.:
    adiabatno izoliran plin
SSKJ²
adiabátičen -čna -o prid. (á)
fiz. adiabaten
SSKJ²
adícija -e ž (í)
mat. seštevanje: adicija ulomkov
// knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ 
kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
adicíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adicijo: adicijski stroj / adicijska reakcija
SSKJ²
ádidaska -e ž (ȃnav. mn., pog.
športni copat: nositi adidaske; obuti ponošene adidaske; trenirka in adidaske
SSKJ²
adíjo medm. (ȋ)
izraža pozdrav pri slovesu, zbogom: no, pa adijo! zaklical mu je adijo / ekspr. adijo, bratec, takih lenob ne potrebujemo; zameriš se mu in potem adijo služba
 
Ameriki je rekel za zmerom adijo jo je zapustil; izplačaš ga in adijo si se ga znebil; sam.: Daj mi roko in lep adijo! (I. Cankar)
SSKJ²
ad infinítum prisl. (ȋ)
knjiž. brez konca in kraja, v neskončnost: odlašati ad infinitum; in tako naprej ad infinitum
SSKJ²
adíranje -a s (ȋ)
glagolnik od adirati:
SSKJ²
adírati -am nedov. in dov. (ȋ)
mat. seštevati: adirati števila
♦ 
kem. vezati atome ali atomske skupine na molekule nenasičenih spojin
SSKJ²
aditív -a m (ȋkem.
snov, ki se doda navadno živilu, da dobi ustrezno trajnost, gostoto, sprijemljivost, barvo, aromo: dodajanje aditivov; dovoljena, priporočena količina aditivov
SSKJ²
aditíven -vna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki se dodaja: aditivno mešanje barvnih vtisov
♦ 
mat. aditivna konstanta konstanta, ki se prišteje
SSKJ²
ádjektiv -a m (ȃ)
jezikosl. pridevnik
SSKJ²
ádjektiven -vna -o prid. (ȃ)
jezikosl. pridevniški: adjektivni atribut
SSKJ²
adjektivizácija -e ž (á)
jezikosl. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti:
SSKJ²
adjektivizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
jezikosl. dati besedi, ki ni pridevnik, pridevniške lastnosti:
SSKJ²
adjúnkt -a m (ȗ)
nekdaj pisarniški uslužbenec po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu, pristav: gozdarski, sodni adjunkt
SSKJ²
adjustíranje -a s (ȋ)
glagolnik od adjustirati: adjustiranje in pakiranje blaga
SSKJ²
adjustírati -am dov. in nedov. (ȋ)
opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za parado
    adjustíran -a -o:
    popolnoma adjustirana pošiljka
SSKJ²
adjutánt -a m (ā á)
v nekaterih državah oficir, dodeljen višjim vojaškim osebnostim, pribočnik: generalov adjutant / adjutant polka
SSKJ²
adjutántski -a -o (ā)
pridevnik od adjutant, pribočniški: adjutantske obveznosti
SSKJ²
adjutantúra -e ž (ȗ)
v nekaterih državah adjutantski urad:
SSKJ²
adjútum -a m (ȗ)
nekdaj plača za uslužbenca v začasnem službenem razmerju: adjutum v znesku 300 goldinarjev
SSKJ²
adjuvánten -tna -o prid. (ȃmed.
ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; adjuvantno zdravljenje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
adlátus -a m (ȃ)
nekdaj pomočnik višjih uslužbencev: ministrov adlatus; pren. kritik in njegov adlatus
SSKJ²
ad líbitum prisl. (ȋ)
knjiž. po želji, poljubno: pijača je ad libitum
 
glasb. izvajati skladbo ad libitum
SSKJ²
adligát -a m (ȃ)
biblio. kar je privezano h knjigi, privezek: prvi, drugi adligat
SSKJ²
administrácija -e ž (á)
1. vodenje upravnih poslov; upravljanje, uprava: državna administracija; decentralizacija administracije / administracija premoženja / funkcionarji administracije organa za vodenje upravnih poslov
2. pisarniško poslovanje: vso administracijo vodi tajnica; sodna, šolska administracija
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: šef administracije / zglasite se v administraciji
3. v Združenih državah Amerike izvršni organ, vlada: ameriška administracija je napovedala nove sankcije
SSKJ²
administracíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od administracija: administracijsko delo
SSKJ²
administratíva -e ž (ȋ)
organ za vodenje upravnih poslov; administracija: to je naloga administrative
// oddelek v podjetju za pisarniško poslovanje: iz administrative so jo prestavili v proizvodnjo / prostovoljnega dela se bo udeležila tudi vsa administrativa
SSKJ²
administratívec -vca m (ȋ)
pog. upravni uslužbenec: delavci in administrativci
SSKJ²
administratíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi
// nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje
 
zgod. administrativni socializem
2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola
    administratívno prisl.:
    administrativno določene cene
SSKJ²
administrátor -ja m (ȃ)
1. kdor upravlja; upravnik, upravitelj: administrator premoženja
// rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator lahko preverja, katera programska oprema je nameščena na računalnikih / omrežni, sistemski administrator; administrator foruma
 
rel. apostolski administrator upravitelj apostolske administrature
2. nižji pisarniški uslužbenec: v pisarni sta potrebna še dva administratorja
SSKJ²
administrátorka -e ž (ȃ)
1. nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence; delovno mesto administratorke
2. rač. ženska, ki upravlja računalniške strani ali spletni forum: administratorka informacijskega sistema
SSKJ²
administrátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na administratorje: administratorski posli / rač. administratorski dostop, račun
SSKJ²
administrátorstvo -a s (ȃ)
upravništvo, upraviteljstvo: čas njegovega administratorstva je potekel
SSKJ²
administratúra -e ž (ȗ)
rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa:
SSKJ²
administríranje -a s (ȋ)
glagolnik od administrirati: zmanjšati pretirano administriranje; administriranje projekta; stroški nepotrebnega administriranja / davčno administriranje / administriranje strežnika; geslo za administriranje mreže osebnih računalnikov
SSKJ²
administrírati -am nedov. (ȋ)
upravljati: administrirati korporacijo / administrirati različne potrebe, pristope
// rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: operaterji računalnike administrirajo z oddaljene lokacije; administrirati omrežje, spletno stran, strežnik
SSKJ²
admirál -a m (ȃ)
1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Slovenske vojske
2. tip nemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral
3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta: admiral je eden zadnjih metuljev, ki jih opazimo pred zimo / pisani admirali
SSKJ²
admiralitéta -e ž (ẹ̑)
v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva
// admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta
SSKJ²
admirálski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na admirale: admiralski čin; admiralska uniforma / admiralski zbor
 
navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom
SSKJ²
admirálstvo -a s (ȃ)
1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo
2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo
SSKJ²
adnéks -a m (ẹ̑)
med. kar se drži česa, privesek: maternični adneksi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
adnotácija -e ž (á)
pravn. vpis ali izbris določenih pravnih dejstev v zemljiški knjigi:
SSKJ²
ad oculos [adókulosprisl. (ọ̑)
knjiž. nazorno, otipljivo jasno: ad oculos demonstrirati
SSKJ²
adolescénca -e ž (ẹ̑)
ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba: izobraževanje mladega človeka v dobi adolescence
SSKJ²
adolescénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na adolescenco, mladostniški: adolescenčna doba / adolescenčno sodišče
SSKJ²
adolescènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
ped. kdor je v dobi med puberteto in zrelostjo, mladostnik: psihični razvoj adolescentov
SSKJ²
adónis -a m (ọ̑)
knjiž., ekspr. zelo lep mladenič, lepotec: bil je pravi adonis / iron. menda se ima za adonisa
SSKJ²
adópcija -e ž (ọ́)
posvojitev
SSKJ²
adoptánt -a m (ā á)
kdor koga posvoji; posvojitelj: adoptant in adoptiranec
SSKJ²
adoptíranec -nca m (ȋ)
kdor je posvojen; posvojenec
SSKJ²
adoptíranje -a s (ȋ)
posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju otrok iz drugih držav
SSKJ²
adoptírati -am dov. in nedov. (ȋ)
vzeti tujega otroka za svojega; posvojiti: želel je tega otroka adoptirati; pren. domačini priseljencev niso adoptirali
    adoptíran -a -o:
    adoptirana hči
SSKJ²
adoptíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče; njegov adoptivni sin
SSKJ²
adorácija -e ž (á)
rel. češčenje Boga: pobožna adoracija / hoditi k adoracijam v kapelo
SSKJ²
adráš -a m (á)
bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika
SSKJ²
adréma -e ž (ẹ̑)
seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: svoje knjige razpošlje na 300 naslovov, ki jih ima v adremi; adrema novinarjev
SSKJ²
adrenalín -a m (ȋ)
1. stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: pogrešati adrenalin pri delu; tekmovalni adrenalin; prijel se je je sloves odvisnice od adrenalina
2. med. hormon nadledvične žleze: adrenalin se izloča v kri / injekcija adrenalina
SSKJ²
adrenalínec -nca m (ȋ)
kdor se ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti: ledeni slapovi vabijo poglede adrenalincev, ki se ukvarjajo s plezanjem; kolesarske steze za družine in adrenalince
SSKJ²
adrenalínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na adrenalin: adrenalinski šport; adrenalinska disciplina; adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče / adrenalinski park urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti
 
med. adrenalinske žleze
SSKJ²
adrésa -e ž (ẹ̑star.
1. navedba imena, priimka in bivališča; naslov: napisati na pismo adreso / daj mi svojo adreso
2. (pisna) spomenica, poslanica: pobirati podpise za adreso županu
// v monarhističnih državah pisni odgovor parlamenta na vladarjev prestolni govor:
SSKJ²
adresánt -a m (ā á)
kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
adresár -ja m (á)
seznam naslovov, imenik: poiskati naslov v adresarju; gospodarski adresar; adresar mesta Ljubljane
SSKJ²
adresát -a m (ȃ)
prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel
SSKJ²
adréselj -slja m (ẹ́)
nar. dresen1:
SSKJ²
adrésen -sna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na adreso: adresna knjiga / adresni odbor / adresna debata v parlamentu
SSKJ²
adresírati -am dov. in nedov. (ȋ)
napisati naslov prejemnika pošiljke; nasloviti: adresirati pismo; pren. svoj protest je adresiral na odločujoče ljudi
SSKJ²
ádrica -e ž (ā)
nar. koroško ruta1, rutica1na glavi je imela židano adrico
SSKJ²
ádrija -e ž (ā)
tekst. drobno valovita tkanina iz česane volne: črn smoking iz adrije
SSKJ²
adrijánski -a -o prid. (ȃ)
zastar. jadranski: sinje adrijansko morje
SSKJ²
adsorbènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
fiz. adsorpcijsko sredstvo: kot adsorbent se uporablja živalsko oglje
SSKJ²
adsorbíranje -a s (ȋ)
glagolnik od adsorbirati:
SSKJ²
adsorbírati -am nedov. in dov. (ȋ)
fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik
SSKJ²
adsórpcija -e ž (ọ́)
fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini
SSKJ²
adsorpcíjski tudi adsórpcijski -a -o prid. (ȋ; ọ́)
nanašajoč se na adsorpcijo: adsorpcijska sposobnost oglja / adsorpcijska analiza
SSKJ²
adsorptíven -vna -o prid. (ȋ)
fiz. sposoben adsorbirati: adsorptivne snovi
SSKJ²
adsorptívnost -i ž (ȋ)
fiz. sposobnost za adsorbiranje: adsorptivnost lesa
SSKJ²
adstrát -a m (ȃ)
jezikosl. prvine sosednjega jezika v danem jeziku: romanski adstrat v slovenskem jeziku
SSKJ²
adstríngens -a m (ȋ)
farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin sta adstringensa
SSKJ²
adulár -ja m (ȃ)
min. kalijev glinenec, nastal iz vodnih raztopin:
SSKJ²
adút -a m (ȗ)
1. igr. klicana barva pri kartanju, ki jemlje: na mizo je vrgel adut in zmagal
2. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: te besede so bile njen zadnji adut; imam v rokah še močen adut; držati, imeti vse adute v rokah
// kdor je zaradi svojih sposobnosti odločilen za uspeh skupine, skupnosti: ta igralec je glavni adut moštva; skriti adut
SSKJ²
adútinja -e ž (ȗ)
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti: domača adutinja; glavna adutinja; naša edina adutinja za odličje v svetovnem pokalu
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
adútka -e ž (ȗ)
ženska, ki je zaradi svojih sposobnosti odločilna za uspeh skupine, skupnosti: reprezentanca ima adutko med mladinkami; prva, velika adutka / njihova glavna adutka za predsednico
SSKJ²
advènt -ênta m, mest. ed. tudi advéntu (ȅ é)
rel. štirje tedni pred božičem: zadnja nedelja v adventu
SSKJ²
advênten tudi advénten -tna -o prid. (ē; ẹ̑)
nanašajoč se na advent: adventni čas; prva adventna nedelja / adventne pesmi
SSKJ²
adventíst -a m (ȋ)
pripadnik adventizma:
SSKJ²
adventístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na adventiste: adventistični nauki
SSKJ²
adventístka -e ž (ȋ)
pripadnica adventizma:
SSKJ²
adventíven -vna -o prid. (ȋ)
bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod
SSKJ²
adventízem -zma m (ī)
protestantska verska skupnost, zlasti v Severni Ameriki, ki pričakuje bližajoči se drugi prihod Jezusa Kristusa: pripadniki adventizma
SSKJ²
advêrb -a m (ȇ)
jezikosl. prislov: adverb časa, kraja
SSKJ²
adverbiálen -lna -o prid. (ȃ)
jezikosl. prisloven: adverbialno določilo
SSKJ²
adverzatíven -vna -o prid. (ȋ)
nasproten, nasprotujoč: adverzativna mnenja
 
jezikosl. adverzativno priredje protivno priredje
SSKJ²
advokát -a m (ȃ)
kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata
// ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
SSKJ²
advokátinja -e ž (ȃ)
odvetnica: kot advokatinja je branila političnega zapornika
SSKJ²
advokátka -e ž (ȃ)
odvetnica: advokatka na področju človekovih pravic
SSKJ²
advokátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na advokate; odvetniški: advokatski posli; advokatska pisarna
SSKJ²
advokatúra -e ž (ȗ)
javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo
SSKJ²
aero... ali aêro... in áero... prvi del zloženk (ȇ; ȃ)
1. nanašajoč se na zrak: aerodinamičen, aerolinija, aerometer
2. nanašajoč se na letalo ali letalstvo: aerodrom, aeronavtika / aerovlek in aero vlek
SSKJ²
aeróben -bna -o prid. (ọ̑)
biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje
SSKJ²
aeróbičen -čna -o prid. (ọ̄)
ki se nanaša na kondicijski trening, pri katerem se s plesnimi in gimnastičnimi vajami krepi pretok kisika v telesu: aerobične dejavnosti so tek, kolesarjenje, plavanje in hitra hoja; aerobična vadba, vaja
SSKJ²
aeróbika -e ž (ọ̄)
telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko; vaditelj aerobike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
aerobióza -e ž (ọ̑)
biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika:
SSKJ²
aêrodinámičen in áerodinámičen -čna -o prid. (ȇ-á; ȃ-á)
nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile
// ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike
    aêrodinámično in áerodinámično prisl.:
    aerodinamično oblikovano vozilo
SSKJ²
aêrodinámika in áerodinámika -e ž (ȇ-á; ȃ-á)
nauk o gibanju plinov in teles v njih:
SSKJ²
aerodróm -a m (ọ̑)
prostor za vzletavanje in pristajanje letal; letališče: civilni, vojaški aerodrom
SSKJ²
aerodrómski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana–Brnik
SSKJ²
aerofág -a m (ȃ)
med., vet. človek ali žival, ki ima aerofagijo:
SSKJ²
aerofagíja -e ž (ȋ)
med., vet. bolezen, pri kateri človek ali žival požira zrak:
SSKJ²
aêrofotografíja in áerofotografíja -e ž (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
fotografiranje iz zraka: aerofotografija je odprla nove raziskovalne možnosti
// fotografski posnetek iz zraka:
SSKJ²
aêrofotogrametríja in áerofotogrametríja -e ž (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov
// nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije
SSKJ²
aerogén -a -o prid. (ẹ̑med.
ki se širi po zraku: aerogeni prenos okužb; aerogene in kapljične okužbe v zobozdravstvu
    aerogéno prisl.:
    bolezen se širi aerogeno
SSKJ²
aêrohidroplán in áerohidroplán -a m (ȇ-ȃ; ȃ-ȃ)
letalo, ki lahko vzleta in pristaja na kopnem ali na vodi:
SSKJ²
aêroklúb in áeroklúb -a m (ȇ-ȗ; ȃ-ȗ)
klub letalcev amaterjev ali ljubiteljev letalstva: biti član aerokluba
SSKJ²
aêrolínija in áerolínija -e ž (ȇ-í; ȃ-í)
redna proga za letalski promet: odpreti novo aerolinijo
SSKJ²
aerolít -a m (ȋ)
petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo:
SSKJ²
aerologíja -e ž (ȋ)
meteorologija, ki proučuje visoko ozračje:
SSKJ²
aerolóški -a -o (ọ̑)
pridevnik od aerologija: aerološka opazovanja
SSKJ²
aêromeháničen in áeromeháničen -čna -o (ȇ-á; ȃ-á)
pridevnik od aeromehanika: aeromehanični zakoni
SSKJ²
aêromehánika in áeromehánika -e ž (ȇ-á; ȃ-á)
nauk o silah in gibanju plinov:
SSKJ²
aerométer -tra m (ẹ̄)
fiz. priprava za merjenje teže in gostote plinov:
SSKJ²
aêromíting in áeromíting -a m (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
javna letalska prireditev, namenjena popularizaciji letalstva: na aeromitingu so prikazali nekaj zelo drznih letov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
aeronávt -a m (ȃ)
kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec:
SSKJ²
aeronávtičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na aeronavtiko, letalski: aeronavtična šola / aeronavtična meteorologija
SSKJ²
aeronávtika -e ž (á)
dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko
// veda o letenju po zraku:
SSKJ²
aeroplán -a m (ȃ)
motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: aeroplan se dvigne, kroži; dvomotorni aeroplan; ropot aeroplana
SSKJ²
aeroplánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na aeroplan; letalski: aeroplanski motor / aeroplanska eskadrilja
SSKJ²
aêroposnétek in áeroposnétek in aêro posnétek in áero posnétek -tka m (ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑)
fotografski posnetek iz zraka:
SSKJ²
aêrosnémanje -a s (ȇ-ẹ̑)
snemanje iz zraka: izvedli so barvno aerosnemanje; pridobivati podatke z aerosnemanjem
SSKJ²
aerosól -a m (ọ̑)
1. kem. v zraku ali plinih razpršena trdna ali tekoča snov: dim je aerosol
2. med. zdravilo v razpršenem stanju, navadno za vdihavanje:
SSKJ²
aerostát -a m (ȃ)
aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom
SSKJ²
aêrostátičen in áerostátičen -čna -o prid. (ȇ-á; ȃ-á)
nanašajoč se na aerostat ali aerostatiko: aerostatični pritisk; pionir aerostatične dejavnosti
SSKJ²
aêrostátika in áerostátika -e ž (ȇ-á; ȃ-á)
nauk o ravnotežju mirujočih plinov in teles v njih: aerostatika in aerodinamika
SSKJ²
aêrotáksi in áerotáksi -ja m (ȇ-ȃ; ȃ-ȃ)
manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem; športna letala uporabljajo kot aerotaksije; v prid. rabi: podjetje je uvedlo aerotaksi službo
SSKJ²
aêroterapíja in áeroterapíja -e ž (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
med. zdravljenje z zrakom:
SSKJ²
aêrotranspórt in áerotranspórt -a m (ȇ-ọ̑; ȃ-ọ̑)
prevoz z letali: razvoj aerotransporta
SSKJ²
aêrovlék in áerovlék in aêro vlék in áero vlék -a m (ȇ-ẹ̑; ȃ-ẹ̑)
aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek
SSKJ²
afazíja -e ž (ȋ)
med. izguba sposobnosti govorjenja:
SSKJ²
àfebrílen -lna -o prid. (ȁ-ȋ)
med. ki je brez vročine: afebrilni bolnik
SSKJ²
afékcija -e ž (ẹ́)
knjiž. telesno ali duševno vzdraženje: ljubezen mu je samo telesna afekcija / slušna afekcija
♦ 
med. kožna afekcija kožno obolenje
SSKJ²
afékt -a m (ẹ̑)
zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt; to je rekel, storil v afektu; silovit afekt; je človek afektov
♦ 
med. primarni afekt prva bolezenska sprememba
SSKJ²
afektácija -e ž (á)
nenaravno, izumetničeno vedenje ali govorjenje: to je le poza in afektacija; igralka je zašla v afektacijo / njegovo izražanje je brez sentimentalnosti in afektacije afektiranosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
afektíran -a -o prid.(ȋ)
nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran; govoriti z afektiranim glasom; afektirana ženska; njeno afektirano govorjenje in vedenje
    afektírano prisl.:
    afektirano govoriti
SSKJ²
afektíranost -i ž (ȋ)
lastnost afektiranega človeka; nenaravnost, izumetničenost: njegova afektiranost je zoprna / afektiranost v glasu, v govorjenju; modna afektiranost
SSKJ²
afektíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez
SSKJ²
afektívnost -i ž (ȋ)
lastnost afektivnega človeka: njegova močna afektivnost / afektivnost stila
SSKJ²
afélij -a m (ẹ́)
astron. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira, odsončje:
SSKJ²
afêra -e ž (ȇ)
pozornost vzbujajoča nečedna zadeva ali dogodek: bil je zapleten v neko afero; politična, velika špijonska afera / njene ljubezenske afere / ekspr. iz te malenkosti je nastala cela afera
SSKJ²
aferáštvo -a s (ȃekspr.
odkrivanje, povzročanje afer: očitajo jim senzacionalizem, aferaštvo in napihovanje zgodb
SSKJ²
aferéza -e ž (ẹ̑)
jezikosl. opuščanje začetnega glasu ali zloga v besedi:
SSKJ²
aferíst -a m (ȋ)
knjiž. kdor išče, povzroča afere: bil je pustolovec in aferist
SSKJ²
afežêjevka -e ž (ȇ)
članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije:
SSKJ²
afgáni -ja m (ȃ)
denarna enota Afganistana: delavec zasluži 40.000 afganijev v desetih urah
SSKJ²
aficírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. škodljivo vplivati na kaj, prizadeti: njihovo kulturo so aficirali tuji vplivi
    aficíran -a -o:
    aficirano področje
     
    med. aficiran organ
SSKJ²
àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ)
um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
SSKJ²
afiliácija -e ž (á)
ekon. pridružitev, pripojitev družbe ali podjetja drugi družbi ali podjetju: afiliacija banke
SSKJ²
afiliírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ekon. pridružiti, pripojiti: komunalno banko afiliirati k narodni
    afiliíran -a -o:
    afiliirano podjetje
SSKJ²
afín -a -o prid. (ȋ)
geom. ki označuje odvisnost med geometrijskimi tvorbami, za katero je značilna tudi ohranitev delilnega razmerja: afini liki
    afíno prisl.:
    afino povezane tvorbe
SSKJ²
afinitéta -e ž (ẹ̑)
1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva
2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ 
geom. lastnost afino povezanih tvorb
SSKJ²
afinitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na afiniteto: afinitetna osnova / afinitetna sila
SSKJ²
afínost -i ž (ȋ)
geom. lastnost afino povezanih tvorb: afinost geometričnih tvorb
SSKJ²
afirmácija -e ž (á)
uveljavitev, utrditev, potrditev: prvo mesto je za igralca velika afirmacija; na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo; vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma; kulturna, politična, umetniška afirmacija; družabna, mednarodna afirmacija; afirmacija na mednarodnem torišču; prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
afirmatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na afirmacijo: afirmativni pomen razstave / afirmativen odgovor trdilen, pritrdilen
 
filoz. afirmativna sodba; jezikosl. afirmativni stavki trdilni stavki
SSKJ²
afirmíranje -a s (ȋ)
glagolnik od afirmirati: različne oblike človekovega afirmiranja v družbi
SSKJ²
afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ)
uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje
SSKJ²
afišírati -am dov. in nedov. (ȋ)
zastar. pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah
SSKJ²
áfna -e ž (á)
1. pog. opica: afne skačejo po drevesih
// slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
2. rač. znak v obliki obkrožene črke a, ki v naslovu elektronske pošte ločuje ime prejemnika od imena domene: napisal je afno in dodal še končnico elektronskega naslova; afna, zaviti in oglati oklepaji ter nekateri drugi znaki
● 
pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
SSKJ²
afnáti se -ám se nedov. (á ȃ)
pog. nenaravno, izumetničeno se nositi ali vesti: očital ji je, da se afna
SSKJ²
afoníja -e ž (ȋ)
med. manjkanje glasovnega zvena, brezglasnost: popolna afonija
SSKJ²
aforíst -a m (ȋ)
kdor piše, uporablja aforizme: bil je lirik, esejist in aforist
SSKJ²
aforístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na aforizme: aforistični stil; aforistično izražanje / pesnikova aforistična dediščina
    aforístično prisl.:
    aforistično zasnovani dialogi
SSKJ²
aforístičnost -i ž (í)
lastnost, značilnost aforističnega: aforističnost sloga
SSKJ²
aforízem -zma m (ī)
zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme; splošno znani aforizmi; aforizmi o prijateljstvu; aforizmi v verzih
SSKJ²
afrík -a m (ȋ)
obrt. morska trava: trodelna žimnica z afrikom
SSKJ²
afrikanístika -e ž (í)
veda o jezikih in kulturah afriških ljudstev, narodov:
SSKJ²
afrikanizácija -e ž (á)
1. prehajanje vodenja državne uprave, gospodarstva v roke Afričanov: afrikanizacija državnih, javnih služb v Tanganjiki; domačini od predsednika pričakujejo afrikanizacijo gospodarstva / za afrikanizacijo se zavzemajo pod geslom »Afrika Afričanom« za državno neodvisnost, samostojnost
2. nav. slabš. prehajanje v razmere, zlasti neurejene, kot so značilne za Afriko: zavarovati soseko pred afrikanizacijo / vrhunec afrikanizacije domače politike
// pridobivanje afriških značilnosti, zlasti zaradi pritoka afriških priseljencev: nevarnost afrikanizacije Evrope; afrikanizacija in islamizacija
SSKJ²
afrikánski -a -o prid. (ȃ)
star. afriški: afrikanska puščava
SSKJ²
afrikánščina -e ž (ȃ)
iz nizozemskih narečij nastali jezik v južni Afriki, eden od uradnih jezikov Južnoafriške republike: govoriti afrikanščino; v šolah poučujejo v afrikanščini
SSKJ²
afrikáta -e ž (ȃ)
jezikosl. iz zaporniške in priporniške prvine sestavljen glas, zliti glas:
SSKJ²
áfriški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Afriko: afriška celina / afriške države / publ. afriški vrh sestanek šefov afriških držav
 
zool. afriški slon
SSKJ²
áfro... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afropop in afro pop, afroritmi in afro ritmi, afropričeska in afro pričeska
SSKJ²
áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ)
nanašajoč se na Američane afriškega rodu: pripadniki afroameriške skupnosti / afroameriška glasba, kultura
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
afrodíziak tudi afrodizíak -a m (ȋ; ȋ)
med. sredstvo, ki dražilno vpliva na spolne organe, spolno dražilo: zaužiti afrodiziak
SSKJ²
afrónt -a m (ọ̑)
oster nastop proti komu; napad, nasprotovanje: polemičen afront; afront proti predstojnikom / prenesti afront
SSKJ²
áfropòp -ôpa m (ȃ-ȍ ȃ-ó)
afriška pop glasba: rad posluša afropop; v prid. rabi: afropop stil
SSKJ²
áfta -e ž (ȃ)
nav. mn. belkasti, boleči mehurčkasti izpuščaji na ustni sluznici: zdravljenje aft
SSKJ²
ága -e tudi -a m (ȃ)
v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga
SSKJ²
àgalakcíja in àgalaktíja -e ž (ȁ-ȋ)
med., vet. manjkanje mleka po porodu, brezmlečnost:
SSKJ²
agapánt -a m (ā)
vrtn. okrasna rastlina z velikimi modrimi cveti, Agapanthus umbellatus:
SSKJ²
agápe in agápa -e ž (ȃrel.
1. brezpogojna, nesebična, razdajajoča se ljubezen: krščanska agape / božja agape
2. z bogoslužjem združen obed prvih kristjanov s pogostitvijo revnih:
SSKJ²
ágar -ja m (ȃ)
biol., kem. želatina iz morskih alg: izdelovati agar
 
biol. gojišče za mikrobe
SSKJ²
ágarágar -ja m (ȃ-ȃ)
biol., kem. želatina iz morskih alg; agar
SSKJ²
agáva -e ž (ȃ)
tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi: ob cesti so rasle palme in agave
SSKJ²
agéncija in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ)
1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Reuters, Tanjug
SSKJ²
agencíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na agencijo: agencijski posli / agencijske vesti in intervjuji
SSKJ²
agénda -e ž (ẹ̑)
1. seznam opravil kake dejavnosti: agenda zmanjševanja jedrske oborožitve / na agendi srečanja bo tudi politična reforma
2. nav. mn. poslovanje, posli: seznanil se je z državnimi agendami; agende oblasti
3. zastar. zapisnik, dnevnik: šolska agenda
♦ 
rel. protestantski cerkveni obrednik
SSKJ²
ágens -a m (ȃ)
kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens; dialog je v njegovih delih vodilni agens
// faktor1, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi
SSKJ²
agènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. zastopnik podjetja pri sklepanju poslov, posrednik: zavarovalniški ali zavarovalni agent; modni, turistični, športni agent / prodajni agent kdor ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca
// tak zastopnik, ki obiskuje stranke na domu: izkušen agent za šivalne stroje
// samostojni posredovalec poslov: borzni agent; nepremičninski agent / trgovski agent
2. zaupni sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu; sodelovanje, stik z vladnimi agenti / dvojni agent; agent provokator
SSKJ²
agêntinja tudi agéntinja -e ž (é; ẹ̄)
agentka
SSKJ²
agêntka tudi agéntka -e ž (ē; ẹ̄)
1. zastopnica podjetja pri sklepanju poslov, posrednica: zavarovalniška ali zavarovalna agentka; literarna, modna, turistična agentka / prodajna agentka ženska, ki ponuja tržno blago v imenu drugega, navadno večjega trgovca
// samostojna posredovalka poslov: nepremičninska agentka
2. zaupna sodelavka državne obveščevalne službe: tajna agentka; posebna agentka / dvojna agentka
SSKJ²
agêntovski tudi agéntovski -a -o prid. (é; ẹ́)
agentski
SSKJ²
agêntski tudi agéntski -a -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na agente: agentski zaslužek / agentsko delovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
agentúra -e ž (ȗ)
1. star. podjetje, ki opravlja posredniške posle; agencija: imeli so agenturo in špedicijo; ladijska agentura
// opravljanje agentskih poslov: trgovska agentura mu dobro nese; zavarovalna agentura
2. obveščevalni, poročevalski urad: časopisna, medijska agentura; politična agentura
3. slabš. tajno poizvedovalno in obveščevalno delovanje: oblast ne bo dopustila tuje agenture v državi
SSKJ²
agílen -lna -o prid., agílnejši (ȋ)
delaven, prizadeven: agilen član društva; bili smo premalo agilni
SSKJ²
agíliti in agility -ja [agílitim (ȋ)
šport, pri katerem vodnik vodi psa skozi različne ovire: tekmovanje psov v agilitiju; strokovna komisija za agiliti
SSKJ²
agílnost -i ž (ȋ)
lastnost agilnega človeka: izredna agilnost vseh članov društva
SSKJ²
agírati -am nedov. (ȋknjiž.
1. delovati, delati: ljudje so živeli in agirali v tem okolju / agirati proti komu
2. igrati, nastopati: igralci so agirali in govorili drug mimo drugega / v romanu agira kot epizodna oseba
// mahati, gestikulirati: agirati z rokami
SSKJ²
agitácija -e ž (á)
pridobivanje koga za kaj: vnela se je živahna agitacija; razvili so močno agitacijo; politična, volilna agitacija; agitacija za delovne brigade; agitacija med delavci
SSKJ²
agitacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od agitacija: agitacijski govor; agitacijska kampanja; agitacijsko delo, sredstvo
SSKJ²
agitátor -ja m (ȃ)
kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve; politični, volilni agitator; biti agitator za novo zakonodajo
♦ 
teh. priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi
SSKJ²
agitatóričen -čna -o prid. (ọ́)
star. agitatorski: agitatorična dejavnost
SSKJ²
agitátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki agitira: bila je zavzeta politična agitatorka
SSKJ²
agitátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na agitatorje ali agitacijo: agitatorski nastop; agitatorske tendence
♦ 
teh. agitatorski pralnik pralnik, v katerem agitator razgibava vodo, da ta valovi in udarja ob perilo
SSKJ²
agitátorstvo -a s (ȃ)
dejavnost agitatorjev: vpliv agitatorstva
SSKJ²
agitíranje -a s (ȋ)
glagolnik od agitirati: agitiranje za kandidata
SSKJ²
agitírati -am nedov. (ȋ)
pridobivati koga za kaj: agitirati za stranko / agitirati za kandidata; agitirati pri volitvah; navdušeno je agitiral med delavci / agitiral je proti njemu
SSKJ²
agítka -e ž (ȋ)
pog. agitaciji namenjeno umetniško delo, navadno igra: film je naivna agitka; igrali so sovjetske agitke; igra se ob koncu sprevrže v agitko; politična agitka
// zastar. priložnostna kulturniška skupina: za kulturo in prosveto pri brigadirjih bodo skrbele agitke
SSKJ²
agítpróp -a m (ȋ-ọ̑)
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 agitacijsko-propagandni oddelek političnih organizacij: prevzel je agitprop; član agitpropa
SSKJ²
agítprópovec -vca m (ȋ-ọ̑)
med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 kdor dela v agitpropu: zbrali so se vsi agitpropovci
SSKJ²
agítprópovski -a -o prid. (ȋ-ọ̑)
nanašajoč se na agitpropovce ali agitprop: agitpropovska igralska skupina; agitpropovski značaj njegovega delovanja
SSKJ²
aglomerácija -e ž (á)
1. kopičenje, strnjevanje, združevanje: industrijska aglomeracija; aglomeracija visoko kvalificiranih delavcev v podjetju; aglomeracija prebivalstva
2. urb. naselbinska enota: zasnovati aglomeracijo turističnih objektov; vas ni več homogena socialna aglomeracija; prebivalstvo v mestnih aglomeracijah
♦ 
metal. obrat za pripravljanje rude
SSKJ²
aglomerát -a m (ȃ)
petr. kamnina, ki jo sestavljajo drobci različnih kamnin: aglomerat in konglomerat; pren. aglomerat raznih gospodarskih dejavnosti; aglomerat narodnosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
aglomerírati -am dov. in nedov. (ȋ)
nakopičiti, strniti: aglomerirati prebivalstvo
SSKJ²
aglutinácija -e ž (á)
1. med. sprijemanje, zlepljanje: krvna aglutinacija; aglutinacija celic
2. jezikosl. tvorba besed z dodajanjem samostojnih pripon:
SSKJ²
aglutinacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aglutinacijo: aglutinacijski preizkus bacilov / aglutinacijski jeziki
SSKJ²
aglutinát -a m (ȃ)
med. sprimek, zlepek: aglutinat celic
SSKJ²
aglutinatíven -vna -o prid. (ȋ)
med. sposoben aglutinirati:
SSKJ²
aglutinín -a m (ȋ)
med. snov, ki povzroča zlepljanje: aglutinini zlepljajo celice
SSKJ²
aglutinírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. sprijeti, zlepiti: serum aglutinira eritrocite / celice aglutinirajo se sprimejo, zlepijo
SSKJ²
agnát -a m (ȃ)
pravn. krvni sorodnik po očetovi strani:
SSKJ²
agnátski -a -o (ȃ)
pridevnik od agnat: agnatske pravice; agnatsko sorodstvo
SSKJ²
agnoscírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. ugotoviti istovetnost, prepoznati: agnoscirati osumljenca; agnoscirati glas, po glasu / ta čustva lahko agnosciramo kot pristna čustva spoznamo, priznamo
SSKJ²
agnosticízem -zma m (ī)
filoz. nauk, da bistvo stvari ni dostopno človeškemu spoznanju: izpovedovati agnosticizem; filozofski agnosticizem
SSKJ²
agnóstičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na agnostike ali agnosticizem: agnostični nauk; njegovo agnostično stališče
♦ 
med. agnostična motnja agnozija
SSKJ²
agnóstik -a m (ọ́)
pristaš agnosticizma: bil je dvomljivec, pozitivist in agnostik
SSKJ²
agnozíja -e ž (ȋ)
psiht. nesposobnost za spoznavanje zaznav: optična agnozija
SSKJ²
agógičen -čna -o (ọ́)
pridevnik od agogika: učinek agogičnih kontrastov
SSKJ²
agógika -e ž (ọ́)
glasb. spreminjanje tempa skladbe pri izvajanju: smiselna agogika pianistovega podajanja je naletela na odobravanje
SSKJ²
agón -a m (ọ̑)
pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah ali v umetnostih: gimnični, muzični agoni; pren., knjiž. dramatično dogajanje kot agon moralnih moči
SSKJ²
agonálen1 -lna -o (ȃ)
pridevnik od agonija: agonalni stadij bolezni
SSKJ²
agonálen2 -lna -o (ȃ)
pridevnik od agon: agonalne prireditve
SSKJ²
agoníja -e ž (ȋ)
smrtni boj, umiranje: v kratkem bo nastopila agonija; agonija traja že več ur; bolnik je v agoniji; pren. stari svet je bil v agoniji; družbena agonija
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
agoníst -a m (ȋfarm.
snov, ki se veže na celični receptor in izzove enak biološki odziv kot snov, ki nastaja ali je prisotna v organizmu: metadon je agonist heroina; beta agonist; dolgo delujoči agonist
SSKJ²
agóra -e tudi agorá -- ž (ọ̑; ȃ)
pri starih Grkih glavni trg mesta: politično in poslovno življenje se je odvijalo na agori
SSKJ²
agorafobíja -e ž (ȋ)
psiht. bolezenski strah pred odprtim prostorom:
SSKJ²
ágov -a -o (ȃ)
svojilni pridevnik od aga:
SSKJ²
agráfa -e ž (ȃ)
knjiž. sponka, ki se uporablja za spenjanje in okras: speti obleko z agrafo; nosil je pernat klobuk z agrafo iz biserov
SSKJ²
agrárec -rca m (ȃknjiž.
1. lastnik (velike) zemljiške posesti: bogati agrarci / nomadi so se spremenili v agrarce poljedelce
2. v nekaterih državah član agrarne stranke:
SSKJ²
agráren -rna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na kmetijstvo; kmetijski, poljedelski: agrarni proizvodi; agrarna dežela, družba; agrarno-industrijske države; agrarna ekonomika, politika; agrarne panoge / agrarna stranka
2. nanašajoč se na zemljiško posest, zemljiški: agrarna kriza; agrarna skupnost; rešitev agrarnega vprašanja / agrarni interesent v socializmu interesent, ki se ob agrarni reformi poteguje za dodelitev zemlje; agrarni maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; agrarna reforma razdelitev veleposesti med tiste, ki zemljo obdelujejo
SSKJ²
agrarizácija -e ž (á)
večanje vloge kmetijstva:
SSKJ²
agrarízem -zma m (ī)
ekon. kmetijska usmerjenost gospodarske politike: industrializem in agrarizem
SSKJ²
agrárnopolítičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na agrarno politiko: agrarnopolitični program, ukrep
SSKJ²
ágras -a m (á)
bot. gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami; kosmulja: na koncu vrta je zasadil agras / zobati agras in ribez
SSKJ²
agregácija -e ž (á)
knjiž. združitev, spojitev, kopičenje: gibanje za politično agregacijo / mesta so agregacije prebivalstva
SSKJ²
agregát -a m (ȃ)
1. teh. več strojev skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: montirati agregat; električni, turbinski, varilni agregat; agregat za relejno postajo; obratovanje agregatov hidrocentrale
2. petr. skupek približno enako velikih zrn: gručav agregat; kristalni agregat; pren. družbeni agregat; država ni samo agregat več pokrajin
SSKJ²
agregáten -tna -o prid. (ȃ)
1. fiz., kem., v zvezi s stanje nanašajoč se na obliko, v kateri se snov pojavlja: trdno, plinasto agregatno stanje
2. nanašajoč se na agregat: agregatni stroji
SSKJ²
agregírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. združiti, spojiti, nakopičiti
SSKJ²
agremá -ja in agrement -a [agremá -jam (ȃ)
privolitev vlade, da se kdo pri njej imenuje za diplomatskega zastopnika: vlada je dala agrema za novega poslanika
SSKJ²
agresíja -e ž (ȋ)
1. vdor vojaških sil ene države v drugo, napad: izvesti, izvršiti agresijo; obsoditi fašistično agresijo; narod se je uprl agresiji na Slovenijo; malo je manjkalo, da ni prišlo do agresije; odgovoriti na agresijo proti suvereni državi; biti žrtev agresije / oborožena, vojaška agresija / gospodarska agresija
2. nasilje: potlačena, prikrita agresija; verbalna agresija med mladimi, učenci; agresija nad ženskami in otroki; dramatični, impulzivni izbruhi agresije; pomirjanje agresije
SSKJ²
agresívec -vca m (ȋpog.
napadalen, nasilen človek; agresivnež: v prometu je vse več agresivcev
SSKJ²
agresíven -vna -o prid., agresívnejši (ȋ)
napadalen, nasilen: imeti agresivne namene; agresivna politika, igra; agresivno dejanje, vedenje; samci v času parjenja postanejo agresivni / v življenju je bil premalo agresiven
 
kem. agresivna voda voda, ki povzroča korozijo
SSKJ²
agresívnež -a m (ȋ)
napadalen, nasilen človek: agresivneža so poslali k sodniku za prekrške
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
agresívnost -i ž (ȋ)
napadalnost, nasilnost: podžigati agresivnost; reagirati na agresivnost; politična agresivnost
SSKJ²
agrésor -ja m (ẹ̑)
kdor naredi agresijo, napadalec: agresor napada s kopnega; fašistični agresor; boj proti agresorjem
SSKJ²
ágriglíf -a m (ȃ-ȋ)
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog1posnetki agriglifov; proučevalci agriglifov / agriglifi na žitnem polju
SSKJ²
agrikultúra -e ž (ȗ)
kmetijstvo, poljedelstvo: moderna, visoko razvita agrikultura
SSKJ²
agrikultúren -rna -o (ȗ)
pridevnik od agrikultura; kmetijski, poljedelski: agrikulturna proizvodnja
SSKJ²
ágrobiologíja -e ž (ȃ-ȋ)
veda o bioloških zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: razvoj sodobne agrobiologije
SSKJ²
ágrokemíja -e ž (ȃ-ȋ)
veda o kemičnih zakonitostih, pomembnih za kmetijstvo in poljedelstvo: napredek agrokemije
SSKJ²
ágrokombinát -a m (ȃ-ȃ)
gospodarska enota kmetijskih in industrijskih obratov: agrokombinati uvajajo moderno tehnologijo
SSKJ²
ágrokopréna -e ž (ȃ-ẹ̑)
vlaknata folija za zaščito, hitrejšo rast vrtnin, poljščin: pokriti solato z agrokopreno; zaščititi zelišča pred mrazom z zimsko agrokopreno
SSKJ²
ágromeliorácija -e ž (ȃ-á)
tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč: zagotoviti sredstva za agromelioracijo
SSKJ²
ágromelioracíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
nanašajoč se na agromelioracijo: agromelioracijski ukrepi
SSKJ²
ágrometeorologíja -e ž (ȃ-ȋ)
meteorologija, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na kmetijstvo in gozdarstvo:
SSKJ²
ágromínimum -a tudi -nima m (ȃ-ȋ)
najmanjša uporaba proizvodnih sredstev in ukrepov v kmetijstvu: obvezni agrominimum; odlok, zakon o agrominimumu
SSKJ²
agronóm -a m (ọ̑)
strokovnjak za agronomijo: agronom na kmetijskem posestvu
SSKJ²
agronomíja -e ž (ȋ)
veda o kmetijstvu in poljedelstvu: inženir agronomije
SSKJ²
agronómka -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za agronomijo:
SSKJ²
agronómski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na agronome ali agronomijo: agronomski študij; agronomska fakulteta; agronomsko delo
SSKJ²
ágrotéhničen -čna -o prid. (ȃ-ẹ́)
nanašajoč se na agrotehniko: agrotehnični ukrepi; agrotehnična metoda; moderna agrotehnična sredstva
SSKJ²
ágrotéhnika -e ž (ȃ-ẹ́)
tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu: pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko
SSKJ²
ágroživílec -lca m (ȃ-ȋ)
kdor se ukvarja s predelovanjem hrane, surovin rastlinskega, živalskega izvora: združenje agroživilcev; govedorejci in agroživilci
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ágroživílstvo -a s (ȃ-ȋ)
dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora: kmetijstvo, živinoreja in druge panoge agroživilstva
SSKJ²
agrúmi -ov m mn. (ȗ)
južno sadje kiselkastega okusa: uvažamo agrume: pomaranče, mandarine, limone
SSKJ²
àh medm. (ȁ)
1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec)
2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi
SSKJ²
ahà tudi ahá medm. (ȁ; ȃ)
izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: aha, že vidim; aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo
SSKJ²
áhasver -a tudi -ja m (ȃ)
knjiž. človek, ki ga nemir žene po svetu, večni popotnik:
SSKJ²
áhasverski -a -o (ȃ)
pridevnik od ahasver: njena ahasverska narava ji ne da miru
SSKJ²
áhasverstvo -a s (ȃ)
knjiž. ahasversko življenje: samota in ahasverstvo / motiv ahasverstva v literaturi
SSKJ²
ahát -a m (ȃ)
poldrag kamen različnih barv: dragocen ahat; prstan z belim ahatom
 
min. kalcedon s kremenom
SSKJ²
aháten -tna -o prid. (ȃ)
ki je iz ahatov, z ahati: ahatna broška; ahatni prstani / ahatno steklo
SSKJ²
áhati -am nedov. (ā ȃ)
ekspr. z ah izražati čustvo: namesto, da ahamo in ohamo, če otrok zboli, pokličimo zdravnika
SSKJ²
ahčì medm. (ȉ)
posnema glas pri kihanju: poduha in – ahči! kihne z vso silo
SSKJ²
Ahílov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Ahila: Ahilov ščit
 
to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu
 
anat. Ahilova kita kita, ki veže stegnenico s petnico
SSKJ²
àhistóričen -čna -o prid. (ȁ-ọ́)
ki ni historičen, nezgodovinski: ahistorični principi; ahistorično razlaganje Balzacovega dela
SSKJ²
àhistorízem -zma m (ȁ-ī)
knjiž. pojmovanje in obravnavanje stvari, ne oziraje se na zgodovino:
SSKJ²
áhle áhel ž mn. (ȃ)
nar. priprava za česanje volne; gradaše
SSKJ²
áhniti -em dov. (á ȃ)
ekspr. z ah izraziti čustvo: ahnil je od začudenja
SSKJ²
ahój medm. (ọ̑)
pri klicanju (na daljavo) izraža opozorilo: ahoj, kje ste?
SSKJ²
ahromat ipd. gl. akromat ipd.
SSKJ²
àhumán -a -o prid. (ȁ-ȃ)
ki ni človeški ali človekoljuben: odbijal ga je ahumani svet; ahumane metode
SSKJ²
aids -a [ájcm (ȃ)
nalezljiva virusna bolezen, ki oslabi imunski sistem organizma: umreti za aidsom; širjenje aidsa
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
aikido -a [ajkídom (ȋ)
šport, pri katerem nasprotnika uporabljata različne tehnike samoobrambe, navadno tudi s palico, orožjem: vaditi aikido; mojster aikida; tekmovanje v aikidu
SSKJ²
airbag -a [êrbêg-m (ȇ-ȇ)
varnostna, zračna blazina: sprožil se je airbag
SSKJ²
airbus -a [êrbús in êrbásm (ȇ-ȗ; ȇ-ȃ)
veliko potniško letalo zahodnoevropskih tovarn, združenih v Airbus Industry: leteti z airbusom
SSKJ²
aircondition in air-condition -a [êrkondíšən -šnam (ȇ-ȋ)
klimatska naprava: avtobus, opremljen z airconditionom
SSKJ²
aitiologija tudi ajtiologíja -e [ajtijologíjaž (ȋ)
veda o vzrokih pojavov; etiologija: aitiologija običajev
SSKJ²
aitiološki tudi ajtiolóški -a -o [ajtijolóškiprid. (ọ̑)
nanašajoč se na aitiologijo: lit. aitiološka pripovedka
SSKJ²
àj medm. (ȁ)
1. izraža telesno bolečino: aj, kako skeli!
// izraža neprijetno spoznanje: aj, nanj smo pa pozabili
2. izraža (veselo) začudenje: aj, aj, ali ste kupili?
SSKJ²
àja1 člen. (ȁ)
pog. izraža zavrnitev: aja, nočem
SSKJ²
ajá2 člen. (ȃ)
izraža domislek: aja, zdaj sem se spomnil
SSKJ²
ája3 medm. (ā)
za uspavanje otroka: aja, aja / aja tuta; aja tutu; aja tutaja / zdaj pa aja tutaja spat
SSKJ²
ájati -am nedov. (āotr.
1. ležati, spati: punčka že aja
2. preh. pestovati, ujčkati: ženske so ajale otroke, ki so jim že skoraj spali v naročjih; pren., ekspr. tega človeka pa res vsi ajajo
SSKJ²
ajatóla -e in -a m (ọ̑)
v muslimanskem okolju naziv za zelo uglednega teologa in razlagalca islamskega prava, temelječega na Koranu: ajatola je spregovoril vernikom
SSKJ²
ájbiš -a m (á)
zdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti; navadni slez: na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj
SSKJ²
ájbišev -a -o (á)
pridevnik od ajbiš: ajbišev čaj
SSKJ²
ájčkati -am nedov. (ȃ)
otr. ležati, spati: bila je zbujena, a je še ajčkala; pst, že ajčka!
SSKJ²
àjd1 ájda m, im. mn. ájdi in ájdje (ȁ ástar.
1. pogan: naj bo ajd ali kristjan
2. zastar. velikan: bil je ajd po rasti in moči
♦ 
etn. ajdje po ljudskem verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom
SSKJ²
ajd2 medm., gl. ajdi
SSKJ²
ájda -e ž (ȃ)
kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom
♦ 
bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
SSKJ²
ájdared -a m (ȃ)
agr. debelo, okroglo jabolko rdeče barve s sladko kiselkastim, sočnim mesom: kilogram ajdareda
SSKJ²
àjdi in àjd -te medm. (ȁ)
pog. hitro! pojdi!: ajdi, ajdi, čas je! ajdi na delo!
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ajdína in ájdina -e ž (í; ȃ)
nar. vzhodno ajda: ajdina že zori
SSKJ²
ájdinja -e ž (á)
etn. ajdovska deklica:
SSKJ²
ajdínski in ájdinski -a -o prid. (ȋ; ȃ)
nar. vzhodno ajdov: ajdinska moka / ajdinske pogače
SSKJ²
ajdíšče in ájdišče -a s (í; ā)
njiva, na kateri je rasla ajda: krompir bomo sadili na ajdišče
SSKJ²
ájdnica -e ž (ȃ)
zastar. ajdovica
SSKJ²
ájdnik -a m (ȃ)
zastar. kruh iz ajdove moke; ajdovec
SSKJ²
ájdov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ajdo: ajdov cvet; ajdova slama / ajdov med; ajdova moka / ajdov kruh; ajdovi žganci; ajdova kaša z mlekom
 
čeb. ajdova paša; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna
SSKJ²
ájdovček -čka m (á)
bot. užitna goba s temno rjavim klobukom; jesenski jurček1:
SSKJ²
ájdovec -vca m (á)
1. kruh iz ajdove moke: odrezati si kos ajdovca
2. čeb. ajdov med: letos sem natočil precej ajdovca
3. mn., nar. ajdovi žganci: Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo (Prežihov)
SSKJ²
ájdovica -e ž (á)
ajdova slama: ajdovico rabijo za krmo
SSKJ²
ajdovíšče in ájdovišče -a s (í; á)
ajdišče: ajdovišča so pripravljena za pomlad
SSKJ²
ájdovka -e ž (á)
zastar. ajdovica: pobrali so vso koruznico in vso ajdovko
SSKJ²
ájdovnik -a m (á)
kruh iz ajdove moke; ajdovec
SSKJ²
ájdovski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na ajde: molili so ajdovskega boga / spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa
 
arheol. ajdovski gradec; etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki
SSKJ²
ájdovstvo -a s (á)
star. poganstvo: odreči se ajdovstvu
SSKJ²
ájdovščina -e ž (á)
arheol. ajdovski gradec:
SSKJ²
ajèj in ajêj in ájêj medm. (ȅ; ȇ; ȃ-ȇ)
izraža bolečino, obžalovanje: ajej, kako bo hudo!
SSKJ²
ájer -ja m (ȃ)
nar. zrak: »Zračite!« »Bojimo se zraka. Ajer je strup.« (D. Lokar)
SSKJ²
ájevski -a -o prid. (ā)
jezikosl. nanašajoč se na glas a: ajevski samoglasnik / ajevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končala na -a; ajevska sklanjatev
SSKJ²
àjmo àjte medm. (ȁ)
pog. hitro! pojdimo!: ajmo, brž na smučke; prim. ajdi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ájnc -a m (ȃ)
igr. žarg. hazardna igra s kartami za vsoto enaindvajset; enaindvajset: igrati, vreči ajnc
SSKJ²
à jour [ažúrprisl. (ȗ)
pog. brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem: v našem oddelku smo vedno à jour
SSKJ²
ájs1 medm. (ȃ)
klic volu na levo!: poganjal je: ajs, aaajs!
SSKJ²
àjs2 medm. (ȁ)
izraža bolečino zaradi vročine: ajs, kako je krompir vroč!
SSKJ²
àjsa medm. (ȁ)
izraža bolečino zaradi vročine, pika: zbodel se je, pa še ajsa ni rekel
SSKJ²
ájtek -a m (ȃ)
nar. vzhodno atek, očka1ajteka ni doma
SSKJ²
ajtiologija ipd. gl. aitiologija ipd.
SSKJ²
ájurvéda -e ž (ȃ-ẹ́)
tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči: živeti po načelih ajurvede
SSKJ²
ájurvédski -a -o prid. (ȃ-ẹ̑)
nanašajoč se na ajurvedo: ajurvedski zdravnik / ajurvedska masaža
SSKJ²
ájvar -ja m (ȃ)
gastr. hladna omaka iz pečenih paprik, jajčevcev, feferonov in česna: žlica ajvarja; čevapčiči s čebulo in ajvarjem; ajvar in gorčica; v prid. rabi: ajvar solata
SSKJ²
ák -a m (ȃ)
gozd. drog z železno kljuko za plavljenje lesa: splavar se je naslonil na ak
SSKJ²
akácija -e ž (á)
trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, bot. robinija: akacija že medi; vejica akacije
 
bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal
SSKJ²
akácijev -a -o prid. (á)
nanašajoč se na akacijo: akacijev gozd, les / akacijev med
SSKJ²
akacijevína tudi akácijevina -e ž (í; á)
akacijev les:
SSKJ²
akadémičarka -e ž (ẹ́)
1. članica najvišje znanstvene in umetniške ustanove: ugledna akademičarka; raziskovalka akademičarka
2. star. študentka, visokošolka
SSKJ²
akadémičen -čna -o prid. (ẹ́)
zastar. akademski: akademična mladina / akademična čast, prostost
SSKJ²
akademíja -e ž (ȋ)
1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti
// poslopje te ustanove: park pred akademijo
2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola
3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; na slavnostni akademiji bodo podelili letošnja občinska priznanja
SSKJ²
akademíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na akademijo: akademijska uprava; akademijske publikacije / akademijske predavalnice
SSKJ²
akadémik -a m (ẹ́)
1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov
2. star. študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam
SSKJ²
akadémikinja -e ž (ẹ́)
članica najvišje znanstvene in umetniške ustanove: izvolitev akademikinje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
akadémiški -a -o prid. (ẹ́)
zastar. akademski: akademiški študij / akademiško društvo
SSKJ²
akademízem -zma m (ī)
knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem
// slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem
SSKJ²
akadémski -a -o prid. (ẹ̄)
1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve
// nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo
2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta
3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini
// slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje
    akadémsko prisl.:
    akademsko izobražen človek
SSKJ²
ákanje -a s (ā)
glagolnik od akati: Dolenjci opuščajo akanje
SSKJ²
akánt -a m (ā)
1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta
2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov:
SSKJ²
akántov -a -o (ā)
pridevnik od akant: akantov list
SSKJ²
àkataléktičen -čna -o prid. (ȁ-ẹ́)
lit., v zvezi akatalektični verz verz s popolno zadnjo stopico:
SSKJ²
ákati -am nedov. (ā)
jezikosl. izgovarjati glas a namesto o: Dolenjci akajo
SSKJ²
akcelerácija -e ž (á)
knjiž. pospešenost, pospešitev: akceleracija duševnega razvoja; akceleracija rasti
SSKJ²
akceleracíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od akceleracija, pospeševalen: akceleracijski vzroki
SSKJ²
akcelerátor -ja m (ȃ)
1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator
2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator
SSKJ²
akcelerírati -am dov. in nedov. (ȋ)
avt. spraviti motor v hitrejši tek, pospešiti:
SSKJ²
akcènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. jezikosl. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas1, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni akcent; stavčni akcent stavčni poudarek
// grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent
2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom
3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
SSKJ²
akcentológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za akcentologijo, naglasoslovec: dialektolog in akcentolog
SSKJ²
akcentologíja -e ž (ȋ)
veda o akcentu, naglasoslovje:
SSKJ²
akcentológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za akcentologijo, naglasoslovka: na kongresu so sodelovali ruski dialektologi in akcentologinja
SSKJ²
akcentolóški -a -o (ọ̑)
pridevnik od akcentologija: akcentološka razprava
SSKJ²
akcêntski tudi akcéntski -a -o (ē; ẹ̄)
pridevnik od akcent, naglasen: akcentski preskok; akcentsko mesto
SSKJ²
akcentuácija -e ž (á)
jezikosl. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo
// zaznamovanje z akcenti:
SSKJ²
akcentuacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od akcentuacija: akcentuacijski tipi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
akcentuíranje -a s (ȋ)
glagolnik od akcentuirati:
SSKJ²
akcentuírati -am nedov. in dov. (ȋ)
jezikosl. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira
// zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekst
    akcentuíran -a -o:
    akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana
SSKJ²
akcépt -a m (ẹ̑)
fin. sprejem menice s podpisom: odklonitev akcepta
// sprejeta, podpisana menica: povečanje akceptov
SSKJ²
akceptácija -e ž (á)
fin. sprejem menice s podpisom; akcept
SSKJ²
akceptacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od akceptacija: akceptacijska klavzula
SSKJ²
akceptánt -a m (ā á)
fin. kdor menico sprejme in podpiše:
SSKJ²
akcépten -tna -o (ẹ̑)
pridevnik od akcept: akceptni kredit
SSKJ²
akceptírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. s soglašanjem sprejeti: ne moremo akceptirati predlaganega plačilnega roka; poslušalci so referat v glavnem akceptirali
 
fin. akceptirati menico sprejeti in podpisati jo
SSKJ²
akcesíja -e ž (ȋ)
biblio. oddelek, ki vodi inventarne knjige: dela v akcesiji
SSKJ²
akcesíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od akcesija: akcesijski katalog
SSKJ²
akcesíst -a m (ȋ)
nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pripravnik: finančni akcesist
SSKJ²
akcesóren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. postranski, dodaten: akcesorni dohodek; to je le akcesoren pojav
 
gozd. akcesorna sestavina lesa
SSKJ²
akcesóričen -čna -o prid. (ọ́)
akcesoren: ta pojav je akcesoričen
SSKJ²
akcidénca -e ž (ẹ̑)
filoz. nebistvena, stranska lastnost: akcidenca ne vpliva na naravo stvari; bitne lastnosti in akcidence
♦ 
tisk. lepotna priložnostna tiskovina
SSKJ²
akcidénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
akcidentalen: akcidenčni nagibi
♦ 
tisk. akcidenčne črke lepotne, okrasne črke
SSKJ²
akcidentálen -lna -o prid. (ȃ)
nebistven, stranski: akcidentalni argumenti; akcidentalni znaki bolezni; akcidentalna lastnost
SSKJ²
ákcija1 -e ž (á)
1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti dobrodelno akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati v akcijah; čistilna, krvodajalska akcija; preventivna akcija Rdečega križa; uspeh iskalne, reševalne akcije / nagradna, oglaševalska akcija / mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija
// delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo
2. ponudba določene količine, vrste blaga po nižjih, ugodnejših cenah: trgovsko podjetje ima velikokrat akcije; blago, izdelki v akciji
3. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu
♦ 
fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile
SSKJ²
ákcija2 -e ž (á)
ekon. vrednostni papir, ki izkazuje pravico do deleža pri glavnici in dobičku delniške družbe; delnica: kupovati akcije; lastnik akcij / akcije padajo, so poskočile; kako stojijo akcije
SSKJ²
ákcijski1 in akcíjski -a -o prid. (á; ȋ)
1. nanašajoč se na akcija1: sodeloval je v akcijski skupini v okupirani Ljubljani / sestaviti akcijski odbor, načrt, program; potrebna je bila čim večja akcijska enotnost / akcijski film, junak, prizor; akcijska pustolovščina / akcijska cena, prodaja; banke so pripravile akcijske ponudbe najugodnejših stanovanjskih kreditov
2. teh., v zvezi akcijski radij prostorski obseg delovanja: akcijski radij razstreliva; akcijski radij letala največja razdalja, ki jo lahko preleti letalo brez pristanka in se spet vrne na kraj vzleta
SSKJ²
akcíjski2 in ákcijski -a -o prid. (ȋ; á)
delniški: akcijski kapital; akcijska družba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
akcionár -ja m (á)
delničar: akcionarji svinčenih rudnikov
SSKJ²
akcionárski -a -o prid. (á)
delničarski: akcionarsko podjetje
SSKJ²
áker ákra m (ā)
angleška ali ameriška ploščinska mera, 4.046 m2: poslopja zavzemajo deset akrov površine
SSKJ²
áki -ja m (ȃ)
alp. žarg. akija: položiti ponesrečenca v aki
SSKJ²
ákija tudi ákia -a m (ȃ)
alp. čolnu podobna naprava za reševanje ponesrečenca v gorah zlasti v zimskem času: pripeljati ponesrečenca v akiju, z akijem
SSKJ²
aklamácija -e ž (á)
množično pozdravljanje z vzklikanjem, s ploskanjem: sprejeli so ga z aklamacijo; aklamacije ljudstva / bil je izvoljen z aklamacijo soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem
SSKJ²
aklamírati -am nedov. in dov. (ȋ)
množično pozdravljati z vzklikanjem, s ploskanjem: uprizoritev drame je občinstvo viharno aklamiralo / aklamirati koga pri volitvah izvoliti soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem
SSKJ²
aklimatizácija -e ž (á)
prilagajanje, prilagoditev novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizacija rastline, živali; sposobnost aklimatizacije / aklimatizacija tujih literarnih smeri našim razmeram
SSKJ²
aklimatizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aklimatizacijo, prilagojevalen: aklimatizacijska sposobnost organizma
SSKJ²
aklimatizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od aklimatizirati:
SSKJ²
aklimatizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
prilagoditi novim življenjskim razmeram, drugačnemu okolju: aklimatizirati sobne rastline na nekurjene prostore; nekatere tropske rastline se drugod ne morejo aklimatizirati / v novem kraju smo se hitro aklimatizirali znašli, vživeli
    aklimatizíran -a -o:
    aklimatizirani bombaževec
SSKJ²
akmeízem -zma m (ī)
lit. smer v ruskem pesništvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja realni predmetni svet v jasnem, preprostem izrazu: akmeizem in simbolizem
SSKJ²
ákna -e nav. mn., tudi ákne -- ž (ȃ)
mozoljavost, mozoljavica: akne so nadloga zlasti mladih; to milo se uspešno uporablja proti aknam
SSKJ²
àko in ako vez. (ȁstar.
1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno
2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem
3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju
4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit
SSKJ²
akolít -a m (ȋ)
rel. pripravnik za duhovniški poklic, za stopnjo nižji od subdiakona: pri obredih asistirajo leviti in akoliti
SSKJ²
akomodácija -e ž (á)
knjiž. prilagoditev, prilagajanje: oportunistična akomodacija razmeram
 
med. akomodacija očesa prilagoditev, prilagojenost očesne leče za gledanje od blizu ali na daleč
SSKJ²
akomodírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. prilagoditi, privaditi: akomodiral je svoj način življenja dejanskemu stanju; novim razmeram se je hitro akomodiral
 
med. akomodirati oči prilagoditi očesni leči za gledanje od blizu ali na daleč
SSKJ²
àkonfesionálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ)
ki ne pripada nobeni konfesiji, veroizpovedi: pisatelj je akonfesionalen / akonfesionalna šola
SSKJ²
akontácija -e ž (á)
znesek, ki se dobi, dá kot del celotnega zneska; naplačilo, predujem: dati, dobiti akontacijo na plačo; izplačevanje akontacije / danes sem plačal prvo akontacijo za davke
SSKJ²
a konto gl. a conto
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
akopràm vez. (ȁ)
zastar. čeprav
SSKJ²
akopràv vez. (ȁ)
zastar. čeprav
SSKJ²
akorávno vez. (á)
star. čeprav: nekaj zna, akoravno dosti ne
SSKJ²
akórd1 -a m (ọ̑)
skladni, ubrani glasovi, zvoki: zamrl je zadnji akord; slišijo se akordi harmonike, klavirja; močni akordi; pren., knjiž. zgodba izzveni v realističnem akordu; čisti barvni akordi; mračni akordi življenja
 
glasb. akord istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov, sozvočje; dominantni akord akord na peti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti glavno funkcijo; terčni akord sestavljen iz terc
SSKJ²
akórd2 -a m (ọ̑)
plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu
SSKJ²
akordánt -a m (ā á)
kdor oddaja delo na akord:
SSKJ²
akórden1 -dna -o (ọ̑)
pridevnik od akord1: akordna glasbila
SSKJ²
akórden2 -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na akord2: akordna mezda; ugodne akordne postavke / akordno delo
SSKJ²
akórdeon -a m (ọ̑)
klavirska harmonika:
SSKJ²
akordêr -ja m (ȇ)
kdor dela na akord:
SSKJ²
akórdičen -čna -o prid. (ọ́)
glasb. nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov: akordična spremljava / akordična masivnost
SSKJ²
akórdika -e ž (ọ́)
glasb. akordni ustroj skladbe: terčni sistem akordike
// nauk o akordih:
SSKJ²
akotúdi vez. (ȗ)
zastar. čeprav
SSKJ²
akôv -a m (ȏ)
nar. prostorninska mera za vino, 56 l: Potem ga je vedel med sode. »Ti na tej strani so vsi polni. Trideset akovov ga še imam.« (M. Kranjec)
SSKJ²
akrabòlt medm. (ȍ)
pog. izraža podkrepitev trditve: akrabolt, ta pa zna!
SSKJ²
akrátotermálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
ki vsebuje izvirsko vodo s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: akratotermalni vrelec; akratotermalna zdravilna voda
SSKJ²
akreditácija -e ž (á)
1. pridobitev potrdila, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: akreditacija agencij, laboratorijev; uspešna akreditacija šolskih programov; sistem akreditacij visokošolskih zavodov
// tako potrdilo: izpolnjevati pogoje za dodelitev akreditacije za črpanje evropskega denarja
2. pooblastilo komu za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: akreditacije za novinarje; akreditacija za spremljanje festivala, srečanja
SSKJ²
akreditírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. pridobiti potrdilo, da kaj ustreza zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: uspešno akreditirati študijski program; ustanoviti in akreditirati agencijo / akreditirati se za izvajanje dejavnosti
// potrditi, da kaj ustreza določenim zahtevam, standardom za opravljanje določene naloge, dejavnosti: Svet za visoko šolstvo študijske programe akreditira po vnaprej znanih merilih
2. pooblastiti koga za zastopanje določene organizacije, opravljanje določene naloge: vlada je s posebno uredbo agencijo akreditirala za izvajanje ukrepov; akreditirati poslanika za zastopanje interesov svoje države v tuji državi / novinarji so se pravočasno akreditirali za predstavo, tekmo
3. fin. izdati akreditiv: akreditirati dobavitelja pri banki
    akreditíran -a -o:
    akreditiran laboratorij; akreditiran študijski program; akreditiran visokošolski zavod / akreditiran diplomat; bil je akreditiran za veleposlanika v Franciji; časnikarji, akreditirani pri Organizaciji združenih narodov
SSKJ²
akreditív -a m (ȋ)
1. fin. pisna izjava banke, da bo izplačala znesek pod določenimi pogoji: izdati, odpreti akreditiv za milijon evrov; potrjen akreditiv; kritje akreditiva / osebni akreditiv bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah; kreditno pismo; dokumentarni akreditiv akreditiv proti izročitvi dogovorjenih trgovskih listin
2. mn., polit. pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči voditelju tuje države; akreditivna pisma: predaja akreditivov
SSKJ²
akreditíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na akreditiv: akreditivni ček; na podlagi akreditivnega pisma mu je banka izplačala denar
♦ 
polit. akreditivna pisma pooblastilne listine, ki jih poslanik ob nastopu službe izroči poglavarju tuje države
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
akribíja -e ž (ȋ)
knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo; pravila znanstvene akribije; akribija slovstvenega zgodovinarja
SSKJ²
akridín -a m (ȋ)
kem. aromatska spojina, ki je osnova za organska barvila in zdravila:
SSKJ²
akrilán tudi acrylan -a [akrilánm (ȃ)
tekst. poliakrilno vlakno:
SSKJ²
akrilát -a m (ȃ)
kem. trda, prožna in prozorna umetna snov, ki navadno nadomešča steklo:
SSKJ²
akriláten -tna -o (ȃ)
pridevnik od akrilat: akrilatna smola
SSKJ²
akrílen -lna -o prid. (ȋ)
kem. akrilaten: akrilne smole
SSKJ²
akrobácija -e ž (á)
težko izvedljiva, tvegana telesna vaja: delati, izvajati razne akrobacije; vratolomne akrobacije artistov; pren. miselne akrobacije
 
aer. letalska akrobacija hoteno nenavadno gibanje letala med poletom
SSKJ²
akrobát -a m (ȃ)
kdor dela akrobacije: bil je žongler in akrobat; cirkuški, varietejski akrobat; akrobat na vrvi; zvira se ko kak akrobat
SSKJ²
akrobátika -e ž (á)
spretnost, znanje izvajanja akrobacij: vaditi se v atletiki in akrobatiki / na programu je bilo tudi nekaj akrobatike akrobatskih nastopov, akrobacij; pren. besedna akrobatika
 
šport. talna telovadba v preskokih, prevalih, premetih
SSKJ²
akrobátka -e ž (ȃ)
ženska, ki dela akrobacije: cirkuška akrobatka
SSKJ²
akrobátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na akrobate ali akrobacijo: akrobatski nastop, ples / akrobatska spretnost; pren. piše v akrobatskem slogu
 
aer. akrobatsko letalo letalo, zgrajeno za izvajanje akrobacij
SSKJ²
akrobátstvo -a s (ȃ)
akrobatika: uvajajo jih v akrobatstvo; pren. miselno akrobatstvo
SSKJ²
àkromát -a m (ȁ-ȃ)
fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez barvnih robov:
SSKJ²
àkromátičen -čna -o prid. (ȁ-á)
fiz. ki da sliko predmeta brez barvnih robov: akromatični objektiv; akromatično lečje / akromatične barve
SSKJ²
àkromatízem -zma m (ȁ-ī)
fiz. lastnost lečja, da dá sliko predmeta brez barvnih robov:
SSKJ²
àkromátski -a -o prid. (ȁ-ȃ)
fiz. akromatičen: akromatsko lečje
SSKJ²
akromegalíja -e ž (ȋ)
med. bolezensko povečanje delov telesa, zlasti rok, nog, brade, nosu:
SSKJ²
akroním -a m (ȋ)
jezikosl. ustaljena okrajšava večbesednih imen, navadno iz začetnih črk ali zlogov; kratica: pisava akronimov
SSKJ²
akrópola -e ž (ọ̑)
pri starih Grkih najvišji utrjeni del mesta: atenska akropola; pren., ekspr. ljubljanska akropola
SSKJ²
akróstih tudi akrostíh m (ọ̑; ȋ)
lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
akrostihon gl. akrostih
SSKJ²
akrotêrij -a m (é)
arhit. okras na slemenu strehe, nad čeli antičnih templjev ali sarkofagov: jonski akroterij
SSKJ²
aksamít -a m (ȋ)
tekst. žametu podobna tkanina; velvet: naslanjač, prevlečen z aksamitom; obleka iz rožastega aksamita
SSKJ²
aksamíten -tna -o prid. (ȋ)
tekst. ki je iz aksamita: aksamitna obleka
SSKJ²
aksiálen -lna -o prid. (ȃ)
teh. nanašajoč se na os, osen: aksialna sila, smer / aksialni ležaj; aksialna turbina turbina, pri kateri stojijo lopate pravokotno na os vrtenja
SSKJ²
aksiologíja -e ž (ȋ)
filoz. nauk o tem, kaj je vrednota, in o medsebojni odvisnosti vrednot: moralne, religiozne, umetnostne vrednote so predmet aksiologije
SSKJ²
aksiolóški -a -o (ọ̑)
pridevnik od aksiologija: aksiološki problem
SSKJ²
aksióm -a m (ọ̑)
knjiž. temeljna resnica ali načelo, ki ne potrebuje dokazov: ne moreš biti na dveh mestih hkrati, to je aksiom; postaviti aksiom; matematični aksiomi; aksiomi filozofije; matematika temelji na sistemu aksiomov / ta trditev je postala že skoraj aksiom
SSKJ²
aksiomátičen -čna -o prid. (á)
knjiž. ki temelji na aksiomih: aksiomatična metoda; aksiomatična načela
// neizpodbiten, nedvomen: aksiomatična resničnost; aksiomatično dejstvo
SSKJ²
aksiomátik -a m (á)
knjiž. kdor raziskuje ali uporablja aksiomatiko:
SSKJ²
aksiomátika -e ž (á)
knjiž. sistem aksiomov: aksiomatika matematike
 
mat. Evklidova aksiomatika elementarne geometrije
// veda o aksiomih:
SSKJ²
aksiométer -tra m (ẹ̄)
navt. priprava na poveljniškem mostu, ki kaže položaj krmila:
SSKJ²
aksiómski -a -o prid. (ọ̑)
aksiomatičen: aksiomska metoda
SSKJ²
aksolótel -tla m (ọ̄)
zool. ličinka pegastega severnoameriškega močerada, ki se je sposobna razmnoževati, Ambystoma mexicanum:
SSKJ²
aksonométričen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na aksonometrijo: aksonometrični naris; aksonometrična slika kocke / aksonometrična projekcija
SSKJ²
aksonometríja -e ž (ȋ)
geom. projekcija telesa, postavljenega v koordinatnem sistemu na ravnino, ki seka koordinatne osi: perspektiva in aksonometrija
SSKJ²
ákt -a m (ȃ)
1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolni odnos
2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte
3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt
4. star. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih
SSKJ²
aktánt -a m (ā)
jezikosl. prvina pomenske podstave stavka, ki izraža vršilca dejanja, nosilca stanja ali tistega, ki ga dejanje prizadeva, delovalnik:
SSKJ²
aktêr -ja m (ȇ)
1. kdor odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalec, povzročitelj, dejavnik: ni bil akter zgodovine, ampak njen izvajalec; javnost je le malo izvedela o akterjih teh dogodkov / revija je postala pomemben akter v literarnem življenju
2. kdor je aktivno udeležen pri kakem dogodku: glavni akter v oglasu
3. knjiž. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: nastopili bodo znani akterji; glavni akter je svojo vlogo odlično odigral / glavni akter romana je medlo orisan glavna oseba, junak; pren. vsi smo akterji na odru življenja
SSKJ²
aktêrka -e ž (ȇ)
1. ženska ali država, ustanova, ki odločilno vpliva na kako gibanje ali delovanje; ustvarjalka, povzročiteljica: bila je pomembna akterka civilnodružbenih gibanj; vodilna akterka družbenih sprememb; akterka v ljudskem odporu / akterke v mednarodnih odnosih
2. ženska, ki je aktivno udeležena pri kakem dogodku: glavna akterka v resničnostnem šovu
3. knjiž. ženska, ki umetniško poustvarja dramske like; igralka: akterka v teatru
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
aktêrski -a -o (ȇ)
pridevnik od akter: akterske sposobnosti
SSKJ²
aktinídija -e ž (ī)
trti podobna vzpenjavka ali njen užitni sad: gojiti aktinidije / jesti aktinidijo kivi
SSKJ²
aktínij -a m (í)
kem. redka radioaktivna kovina, ki jo vsebuje uranova ruda, element Ac:
SSKJ²
aktínija -e ž (í)
zool. na morskem dnu živeča žival, ki ima lovke pokrite z ožigalkami, Actinia:
SSKJ²
aktinométer -tra m (ẹ̄)
fiz. priprava za merjenje jakosti svetlobnega sevanja sonca:
SSKJ²
aktinomikóza -e ž (ọ̑)
med., vet. kužna bolezen v obliki kroničnega gnojnega vnetja, zlasti v ustih, gobcu: aktinomikoza na čeljusti
SSKJ²
áktiv1 -a m (ȃ)
jezikosl. glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja, tvornik: postaviti stavek iz aktiva v pasiv
SSKJ²
aktív2 -a m (ȋ)
1. delovna skupina: novinarski aktiv; strokovni aktiv profesorjev matematike; predsednik, vodja aktiva; sestanek aktiva / aktiv mladih zadružnikov
// sestanek te skupine: o tem smo že razpravljali na aktivu
2. v socializmu najbolj delavna skupina v organizaciji: ustanoviti aktiv; mladinski aktiv na šoli
SSKJ²
aktíva1 -e ž (ȋ)
1. ekon. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima: povečati aktivo
2. voj. službujoča vojska:
SSKJ²
aktíva2 -tív s mn. (ȋ)
ekon. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima: povečati aktiva; aktiva in pasiva; zmanjšanje aktiv
SSKJ²
aktivácija -e ž (á)
glagolnik od aktivirati 1: aktivacija avtomatske elektronske priprave / aktivacija oglja / aktivacija bombe / aktivacija nedelavnih članov organizacije aktiviranje
SSKJ²
aktivátor -ja m (ȃ)
kem. snov, ki poveča učinkovitost katalizatorjev, fermentov: celični, tkivni aktivator; koncentracija aktivatorja
SSKJ²
áktiven1 -vna -o (ȃ)
pridevnik od áktiv, tvoren: aktivni način; aktivna glagolska oblika
SSKJ²
aktíven2 -vna -o prid., aktívnejši (ȋ)
1. ki kaj dela; dejaven, delujoč: biti aktiven član skupnosti; družbeno aktiven človek / aktivna koeksistenca med narodi; morska voda je zelo aktivna / aktivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča ustno in pisno izražanje v njem
// delaven, prizadeven: odbor je bil premalo aktiven; biti aktiven na več področjih; še vedno je aktiven kot organizator in predavatelj; učenci so pri pouku aktivni sodelujejo, so razgibani
2. ki je v rednem delovnem razmerju: ali je še vedno aktiven ali je že v pokoju?
♦ 
ekon. aktivni denar denar, ki ne leži v blagajnah, ampak je v prometu; aktivna bilanca bilanca s presežkom; geogr. aktivni ognjenik ognjenik, ki še bruha; kem. aktivno oglje oglje, ki močno adsorbira; pravn. aktivna volilna pravica pravica glasovanja; šport. aktivni oddih oddih, med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo; teh. žična zveza od priključka do aktivnih delov aparata
    aktívno prisl.:
    aktivno obvladati nemščino; aktivno podpirati vključevanje invalidov v redno zaposlovanje; aktivno sodelovati v organizaciji
SSKJ²
aktivíranje -a s (ȋ)
glagolnik od aktivirati: aktiviranje rakete / omogočiti hitro aktiviranje vloženih sredstev / aktiviranje mladine; delo za aktiviranje množic
SSKJ²
aktivírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva
 
kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije
// spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: ponovno aktivirati brezposelne; aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo
2. zastar. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja; dal se je spet aktivirati
SSKJ²
aktivíst -a m (ȋ)
kdor zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: sestanka so se udeležili tudi aktivisti s terena; vključiti se med kulturne aktiviste; mladinski, sindikalni, strankarski aktivist / gejevski aktivist
// med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec Osvobodilne fronte med ljudstvom: aktivist od leta 1941; delovanje aktivistov
SSKJ²
aktivístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na aktiviste ali aktivizem: aktivistični miting; aktivistična mladina; rezultat aktivističnega dela / spominjal se je svojih partizanskih in aktivističnih povojnih let / slabš. aktivistično poseganje v družbeni razvoj
SSKJ²
aktivístka -e ž (ȋ)
ženska, ki zelo aktivno deluje v kaki organizaciji ali gibanju: mladinska, politična, terenska aktivistka / bila je aktivistka za pravice žensk
SSKJ²
aktivístovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aktiviste: aktivistovska vnema / slabš. aktivistovski stil v njegovi noveli
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
aktivitéta -e ž (ẹ̑)
delovanje, dejavnost: povečati aktiviteto; človekova aktiviteta; aktiviteta duha
SSKJ²
aktivizácija -e ž (á)
spravljanje v živahnejšo dejavnost: povečati aktivizacijo; politična aktivizacija; aktivizacija mladine, množic / mladina je dosti pripomogla k splošni skupni aktivizaciji
SSKJ²
aktivízem -zma m (ī)
dejavnost, delovanje: dvigniti se iz omrtvelosti k zavestnemu aktivizmu; bil je poln življenjskega aktivizma; aktivizem mladine
// med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politično delovanje med ljudstvom: doba njegovega partizanstva in terenskega aktivizma / slabš. parolarski aktivizem
SSKJ²
aktivizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od aktivizirati: aktiviziranje delovnih ljudi / aktiviziranje vloženih sredstev
SSKJ²
aktivizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivizirati skupino, množico; aktivizirati učence pri pouku / aktivizirati proizvodne kapacitete
SSKJ²
aktívnost -i ž (ȋ)
dejavnost, delovanje: obrtna združenja so povečala aktivnost; zanj je značilna borbena aktivnost; živahna diplomatska aktivnost; družbena, gospodarska, politična aktivnost; psihična aktivnost; literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost kemijskih elementov
// delavnost, prizadevnost: treba je podvojiti našo aktivnost; pripomoči k večji aktivnosti; aktivnost učencev pri pouku sodelovanje, razgibanost
♦ 
astron. aktivnost Sonca skupina pojavov na Soncu, katerih jakost in obseg se spreminja v obdobju približno enajstih let; šol. svobodne aktivnosti nekdaj organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine
SSKJ²
áktovka1 -e ž (ā)
torba za spise, knjige, navadno usnjena: vzeti zvezek iz aktovke; usnjena aktovka; aktovka na zadrgo; dijak z aktovko v roki, pod pazduho / diplomatska aktovka boljša, velika
SSKJ²
áktovka2 -e ž (ȃ)
knjiž. igra v enem dejanju; enodejanka: pisec kratkih aktovk
SSKJ²
aktuálen -lna -o prid., aktuálnejši (ȃ)
1. trenutno pomemben ali zanimiv, sodoben: aktualni dogodki, problemi; aktualna politika; aktualno vprašanje / njegovi članki so aktualni; drama je še vedno aktualna / zadeva je postala aktualna nujna, važna
2. dejanski, stvaren: aktualna in potencialna vrednost
SSKJ²
aktualístičen -čna -o prid. (í)
ki poudarja sodobno problematiko: idejna in aktualistična poezija / slabš. aktualistično, poenostavljajoče pisarjenje
SSKJ²
aktualizácija -e ž (á)
prilagoditev sodobnemu pojmovanju, problematiki, posodobljenje: aktualizacija antične drame; aktualizacija pouka; težnja po aktualizaciji poezije / aktualizacija vprašanja sprožitev, oživitev
SSKJ²
aktualízem -zma m (ī)
poudarjanje problematike: v njegovi prozi se pojavlja živi aktualizem; aktualizem literature / gledališče naj bo aktualno, a ne v smislu dnevnega aktualizma
SSKJ²
aktualizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od aktualizirati: aktualiziranje programa
SSKJ²
aktualizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
narediti aktualno, sodobno, posodobiti: aktualizirati pouk; aktualizirati dramo, revijo / aktualizirati vprašanje mladinskega prestopništva načeti, sprožiti
    aktualizíran -a -o:
    nova, aktualizirana izdaja knjige
SSKJ²
aktuálnopolítičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na aktualno politiko: aktualnopolitična oddaja; aktualnopolitične razmere v državi; aktualnopolitično dogajanje; tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična
SSKJ²
aktuálnost -i ž (ȃ)
sodobna pomembnost, važnost, nujnost: to daje njegovemu delu veliko aktualnost; politična aktualnost; žgoča aktualnost; aktualnost problematike
// nav. mn. pomemben ali zanimiv dogodek: seznanjati se z aktualnostmi današnjega časa / filmske aktualnosti; aktualnosti doma in v svetu
SSKJ²
aktuár -ja m (ā)
zavarovalni ali gospodarski matematik: aktuar izračunava premije
// nekdaj nižji pisarniški uslužbenec, pisar: sodni aktuar
SSKJ²
aktuárski -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na aktuarje: aktuarski posli
SSKJ²
akulturácija -e ž (á)
knjiž. prilagoditev novemu (kulturnemu) okolju: nagla akulturacija priseljencev; avto je zanje dokaz akulturacije na višji standard
SSKJ²
akumulácija -e ž (á)
zbiranje, nabiranje, kopičenje: akumulacija blaga; akumulacija energije, vode
 
geogr. odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter
// ekon. zbiranje, kopičenje sredstev za določen namen: zagotoviti, zmanjšati akumulacijo; denarna, družbena akumulacija / ustvarjati akumulacijo / akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
akumulacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na akumulacijo: akumulacijski bazen; akumulacijsko jezero / akumulacijski fond, sklad
 
elektr. akumulacijska elektrarna elektrarna, ki izkorišča energijo vode, nabrane v umetnem jezeru; električna akumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja
SSKJ²
akumulatíven -vna -o prid. (ȋ)
ekon. sposoben ustvarjati akumulacijo: akumulativno podjetje; ta industrijska panoga je postala akumulativna / akumulativna moč, sposobnost gospodarstva
SSKJ²
akumulatívnost -i ž (ȋ)
ekon. sposobnost za ustvarjanje akumulacije: povečati akumulativnost; nizka akumulativnost; akumulativnost naše industrije; stopnja akumulativnosti
SSKJ²
akumulátor -ja m (ȃ)
1. elektr. priprava za shranjevanje električne energije: polniti, prazniti akumulator; avtomobilski akumulator; alkalni, svinčev akumulator; kapaciteta akumulatorja
2. teh. priprava za zbiranje in shranjevanje energije sploh, zbiralnik: parni, toplotni akumulator
SSKJ²
akumulátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na akumulator:
a) akumulatorska plošča, posoda / akumulatorski člen ali akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; akumulatorska baterija priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije / akumulatorski voziček transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev
b) akumulatorski tlak; akumulatorska para
SSKJ²
akumulíranje -a s (ȋ)
glagolnik od akumulirati: akumuliranje energije / akumuliranje kapitala
SSKJ²
akumulírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zbirati, nabirati, kopičiti: akumulirati energijo, paro, vodo
// ekon. zbirati, kopičiti sredstva za določen namen: podjetje akumulira na račun potrošnikov / akumulirati kapital spreminjati presežno vrednost v kapital
    akumulíran -a -o:
    sklad akumuliranega denarja zbranega, nabranega
SSKJ²
akupresúra -e ž (ȗmed.
zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa: akupunktura in akupresura
SSKJ²
akupresúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na akupresuro: akupresurna točka / akupresurna masaža
SSKJ²
akupunktúra -e ž (ȗmed.
ugotavljanje in zdravljenje bolezni z zabadanjem igle v telo: ukvarjati se z akupunkturo; akupresura in akupunktura / zdravljenje z akupunkturo
SSKJ²
akupunktúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na akupunkturo: akupunkturne točke / akupunkturna igla / akupresurna masaža / akupunkturna terapija; akupunkturno zdravljenje
SSKJ²
akupunkturíst -a m (ȋ)
kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo: obisk pri akupunkturistu
SSKJ²
akupunkturológ -a m (ọ̑)
kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo: zdravnik akupunkturolog; izpit za akupunkturologa
SSKJ²
akurát člen. (ȃ)
zastar. prav, natanko: akurat tako je hotel imeti
SSKJ²
akuráten -tna -o prid. (ȃ)
star. točen1, natančen, vesten1akuraten uradnik; čudno, da ga še ni, ko je vedno akuraten
SSKJ²
akústičen -čna -o prid. (ú)
1. nanašajoč se na akustiko, zvočen: akustični pojavi; akustični signal, učinek; podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije / akustičen prostor; dvorana je akustična
// glasb. nanašajoč se na proizvajanje zvoka na naraven način, brez elektronskega ojačenja: akustični instrument; akustična kitara; akustična oprema; akustično glasbilo / znani kitarist je igral z mnogimi vidnimi glasbeniki tradicionalne akustične glasbe; akustična zasedba
 
les. akustični les les, ki duši ali krepi zvok
2. nanašajoč se na sluh, slušen: akustična prevara / akustični tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši
SSKJ²
akústičnost -i ž (ú)
lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: preizkusiti akustičnost dvorane; dobra, slaba akustičnost arene, stadiona
SSKJ²
akústik -a m (ú)
strokovnjak za akustiko: dela kot akustik za slušne aparate
SSKJ²
akústika -e ž (ú)
1. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika / center, oddelek za akustiko
2. prisotnost, kakovost zvoka v prostoru: skrbeti za akustiko; strokovnjak za akustiko; težave z akustiko / dvorana ima dobro akustiko je akustična
SSKJ²
akušêr -ja m (ȇ)
v francoskem okolju pomočnik pri porodih, porodničar:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
akút -a m (ȗ)
jezikosl. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali nizki ton naglašenega dolgega zloga, ostrivec: zaznamovati z akutom
// nizki ton: izgovoriti z akutom
SSKJ²
akúten -tna -o prid., akútnejši (ȗ)
1. ki ga je treba rešiti, pereč: akutni problemi; akutna kriza; akutno vprašanje
2. med. ki se hitro razvija: akutni revmatizem; kronične in akutne bolezni; akutno vnetje slepiča
SSKJ²
akutírati -am dov. in nedov. (ȋ)
jezikosl. izgovoriti z nizkim tonom: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo
// zaznamovati z akutom: akutiraj črko
    akutíran -a -o:
    akutiran samoglasnik
SSKJ²
akútnost -i ž (ȗ)
lastnost, značilnost akutnega: akutnost problema / akutnost bolezni
SSKJ²
ákuzativ -a m (ȃ)
jezikosl. četrti sklon, tožilnik: akuzativ duala
SSKJ²
ákuzativen -vna -o prid. (ȃ)
jezikosl. tožilniški: akuzativni predmet; akuzativna zveza
SSKJ²
akvadúkt -a m (ȗ)
grad. mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug: še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov
SSKJ²
ákvafítnes -a m (ȃ-ȋ)
telesne vaje v vodi za razvijanje, ohranjanje telesnih sposobnosti in zmogljivosti: pol ure akvafitnesa
SSKJ²
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: razvoj akvakulture; strokovnjak za akvakulturo
SSKJ²
akvalúnga -e ž (ȗ)
priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj: skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami; potapljati se z akvalungo
SSKJ²
akvamarín -a m (ȋ)
zelenkasto moder drag kamen: prstan z akvamarinom
// zelenkasto modra barva: črna barva se lepo sklada z akvamarinom
SSKJ²
akvamarínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na akvamarin: akvamarinski uhani / akvamarinske oči; knjiž. akvamarinski somrak Egipta
SSKJ²
ákvapláning -a m (ȃ-ȃ)
avt. drsenje avtomobila na mokri cesti zaradi sloja vode med cestiščem in gumami: zaradi dežja je nevarnost akvaplaninga
SSKJ²
akvarél -a m (ẹ̑)
um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu
// slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; v prid. rabi: akvarel barvice vodene, vodne barvice
SSKJ²
akvarélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na akvarel: akvarelni portret; akvarelna skica / akvarelna tehnika slikanja / akvarelne barve
SSKJ²
akvarelíst -a m (ȋ)
kdor slika akvarele: bil je izvrsten akvarelist; pren. literarni akvarelist
SSKJ²
akvarelístka -e ž (ȋ)
ženska, ki slika akvarele: znana akvarelistka in krajinarka
SSKJ²
akvárij -a m (á)
steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju; šolski akvarij
// prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi
SSKJ²
akvárijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na akvarij: akvarijska rastlina; akvarijske ribe / akvarijski grelec; akvarijska posoda
SSKJ²
akvaríst -a m (ȋ)
kdor goji vodne živali ali rastline v akvariju: izkušen akvarist; društvo akvaristov
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
akvarístika -e ž (í)
gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko; ljubitelj akvaristike
// nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike
SSKJ²
akvaterárij -a m (á)
zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in dvoživk: šolski akvaterarij
SSKJ²
akvatínta -e ž (ȋ)
um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta
// odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
SSKJ²
akvavít -a m (ȋ)
žgana pijača: steklenica z akvavitom
SSKJ²
akvedúkt -a m (ȗ)
grad. akvadukt: iz megle so štrleli loki akvedukta
SSKJ²
akvilêjski -a -o (ȇ)
pridevnik od Akvileja: akvilejski patriarh
SSKJ²
akvirírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. pridobivati, nabirati: akvirirati naročnike za časopis
SSKJ²
akvizícija -e ž (í)
knjiž. pridobivanje, nabiranje: akvizicija naročnikov, zavarovancev / ta igralec je izvrstna akvizicija našega gledališča pridobitev
SSKJ²
akvizitêr -ja m (ȇ)
kdor ponuja, prodaja izdelke, storitve in zbira naročila zanje po domovih: nasedati akviziterjem; iznajdljiv, nadležen, vsiljiv akviziter; zavarovalniški akviziter; akviziter za časopis, za knjižne zbirke, za likalnike, sesalnike / lažen, nepooblaščen akviziter
SSKJ²
akvizitêrski -a -o (ȇ)
pridevnik od akviziter: akviziterski uspeh; akviziterska služba
SSKJ²
akvizitêrstvo -a s (ȇ)
ponujanje, prodaja izdelkov, storitev in zbiranje naročil zanje po domovih: ukvarjati se z akviziterstvom / telefonsko akviziterstvo
SSKJ²
àla medm. (ȁpog.
1. izraža ukaz, spodbudo; alo: ala, otroci, brž spat! ti pa domov, ala!
2. izraža presenečenje; na!: komaj si urediš, ala, pa ti odpove stanovanje
SSKJ²
à la [alaprisl., knjiž.
po načinu, v slogu: burka à la Nestroy
 
gastr. špageti à la milanaise pripravljeni na milanski način
SSKJ²
alabáster -tra m (ā)
mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov: relief, vaza iz alabastra; njena roka je bela in prosojna kakor alabaster
SSKJ²
alabástrn -a -o prid. (ā)
ki je iz alabastra: alabastrn kip; alabastrna ura, vaza; pren. alabastrn vrat
    alabástrno prisl.:
    alabastrno bele roke
SSKJ²
alabástrov -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na alabaster: alabastrov prah / alabastrova posoda alabastrna
SSKJ²
alabastrovína -e ž (í)
zastar. izdelki iz alabastra: zbirati alabastrovino
SSKJ²
alabástrski -a -o prid. (ā)
tak kot iz alabastra: alabastrske roke; alabastrska ramena / zastar. alabastrska svetilka alabastrna
SSKJ²
à la carte [alakártprisl. (ȃ)
gost. po izbiri z jedilnika: obedovati à la carte
SSKJ²
alárm -a m (á)
1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm pri požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm; lažni alarm
// naprava, ki daje tak znak: sprožil se je požarni, protivlomni alarm; izklopiti, vklopiti alarm; vlomilci so najprej onesposobili alarm; avtomobil ima vgrajen avtomobilski alarm
// naprava ali njena funkcija, ki s takim znakom opozarja na kaj sploh: zazvonil je alarm; nastaviti alarm; vibracijski alarm; alarm na mobilniku, na uri
 
strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti
// čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma
2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
alarmánten -tna -o prid. (ȃ)
ki vzbuja zaskrbljenost, razburjenost, vznemirljiv: alarmantni glasovi; spet krožijo alarmantne vesti; alarmantno znamenje bolezni
SSKJ²
alármen -mna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na alarm: alarmni znak, zvonec; alarmna naprava opozorilna, svarilna / poveljnik je ukazal alarmno stanje bombnikov
SSKJ²
alarmírati -am dov. in nedov. (ȋ)
nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: alarmirati gasilce, policijo; alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence / čete niso pravočasno alarmirali
// vznemiriti, razburiti: novica je alarmirala vse mesto
    alarmíran -a -o:
    vsa okolica je bila alarmirana
SSKJ²
álba -e ž (ȃ)
rel. dolgo belo liturgično oblačilo duhovnikov: obleči si albo
SSKJ²
albanístika -e ž (í)
veda o albanskem jeziku in književnosti: razvoj albanistike
SSKJ²
albánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Albance ali Albanijo: albanski jezik; albanska meja
SSKJ²
albánščina -e ž (ȃ)
albanski jezik: uporaba, uvedba albanščine; dnevnik, knjiga v albanščini
SSKJ²
álbatros -a m (ȃ)
zelo velika morska ptica, podobna galebu: nad ladjo je krožil albatros; orjaški albatrosi
SSKJ²
albigénz -a m (ẹ̑)
albižan
SSKJ²
albín -a m (ȋ)
biol. človek ali žival, ki mu primanjkuje pigmenta, beličnik: albini so občutljivi za sončne žarke
SSKJ²
albinízem -zma m (ī)
biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste, beličnost: delni, popolni albinizem; albinizem živali
SSKJ²
albínka -e ž (ȋ)
biol. ženska ali žival, ki ji primanjkuje pigmenta, beličnica: fotografiral je albinko / tudi mama mladička je albinka
SSKJ²
albíno -a m (ȋ)
biol. albin: delati poskuse na albinih; v prid. rabi: albino postrv
SSKJ²
albít -a m (ȋ)
min. rudnina natrijev alumosilikat, natrijev glinenec:
SSKJ²
albižàn in albižán -ána m (ȁ á; ȃ)
pripadnik južnofrancoske srednjeveške verske ločine: gibanje albižanov so v krvi zadušili
SSKJ²
álbum -a m (ȃ)
1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami; družinski album; filatelistični album
 
pravn. album hudodelcev nekdaj s fotografijami večjih hudodelcev
2. spominska knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu
3. umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album
SSKJ²
albúmen -a m (ú)
med. beljakovina: albumen v seču
SSKJ²
albumín -a m (ȋ)
biol., kem. enostavna, v vodi topna beljakovina: mlečni, serumski albumin; trdenje albumina
SSKJ²
albumínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na albumin: albuminska snov / albuminsko lepilo
SSKJ²
albuminuríja -e ž (ȋ)
med. bolezensko izločanje raztopljenih beljakovin s sečem:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
álbumski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na album: albumski list / albumski verzi
SSKJ²
aldehíd -a m (ȋ)
kem. spojina, ki nastane z oksidacijo primarnih alkoholov: aldehid ocetne kisline; uporaba aldehidov
SSKJ²
aldehíden -dna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aldehid: aldehidna skupina
SSKJ²
al dénte -- v prid. rabi (ẹ̑)
ki je kuhan tako, da ohrani čvrstost: al dente rižota in rižota al dente; al dente testenine in testenine al dente; jed kuhamo, dokler riž ni al dente; prisl. kuharski mojster je svetoval, da testenine kuhamo al dente
SSKJ²
aleatóren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. odvisen od naključja: aleatoren izid
SSKJ²
aleatóričen -čna -o prid. (ọ́)
glasb. značilen za aleatoriko: aleatorični kontrapunkt; aleatorični način komponiranja
SSKJ²
aleatórika -e ž (ọ́)
glasb. komponiranje, ki prepušča izvajalcu način in oblikovanje izvajanja skladbe po avtorjevih določilih: skladba sloni na načelih aleatorike
SSKJ²
alegóričen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na alegorijo: alegorična oseba, slika; alegorično prikazovanje / alegorična interpretacija dela
SSKJ²
alegóričnost -i ž (ọ́)
knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegoričnost njegove drame
SSKJ²
alegoríja -e ž (ȋ)
lit. prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba: avtor ljubi alegorije / izražati se z alegorijami
// umetniško delo s takim prikazovanjem: srednjeveške moralitete in alegorije / alegorija zmage
SSKJ²
alegórika -e ž (ọ́)
knjiž. lastnost, značilnost alegoričnega: alegorika in simbolika
SSKJ²
alegorizácija -e ž (á)
knjiž. alegorično prikazovanje: iz antike prevzeta alegorizacija števil
SSKJ²
alêja -e ž (ȇ)
knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored: sprehajati se po aleji; kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves
SSKJ²
aleksandrínec -nca m (ȋ)
lit. šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici: pesem je napisana v aleksandrincih; francoski aleksandrinec
SSKJ²
aleksandrínka -e ž (ȋ)
od druge polovice 19. stoletja do 1945 ženska z Goriškega, zaposlena kot dojilja, varuška, sobarica, kuharica ali guvernanta v Egiptu, zlasti v Aleksandriji: njena mati je bila aleksandrinka; potomci, sorodniki aleksandrink; usoda, življenje aleksandrink; razstava, roman o aleksandrinkah
SSKJ²
aleksandrínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost
 
lit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici
SSKJ²
alelúja1 -e ž (ȗ)
rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo; radostna aleluja
 
knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč
 
etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč
SSKJ²
alelúja2 medm. (ȗ)
rel. izraža veselje, hvalo Bogu: Gospod je vstal, aleluja; sam.: vriskajoč pojejo svoj aleluja
SSKJ²
alergén -a m (ẹ̑)
med. snov, ki vzbuja alergijo: za nekatere je cvetni prah alergen
SSKJ²
alêrgičen -čna -o prid. (é)
nanašajoč se na alergijo: alergičen bolnik; alergičen na določene snovi, za cvetni prah / alergična obolenja; alergična reakcija; pren. vemo, da je alergičen na to vprašanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
alêrgičnost -i ž (é)
med. značilnost alergičnega človeka: ugotavljati alergičnost / pren. alergičnost na priseljence
SSKJ²
alergíja -e ž (ȋ)
preobčutljivost organizma za določene snovi: alergija na gluten, mlečne izdelke; alergija na cvetni prah, pršice; alergija na beljakovine, za beljakovine; najpogostejši povzročitelji alergij; zdravljenje kožne alergije; sredstva proti alergiji
SSKJ²
alergíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na alergijo: zdravljenje alergijskih bolezni; alergijska reakcija; alergijsko vnetje nosne sluznice
SSKJ²
alêrgik -a m (é)
alergičen človek: živilo je primerno tudi za alergike; hudi alergiki; alergik na cvetni prah
SSKJ²
alergogén -a -o prid. (ẹ̑)
ki povzroča alergijo: alergogeni cvetni prah v zraku; alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo
SSKJ²
alergologíja -e ž (ȋmed.
proučevanje in zdravljenje alergij: ukvarjati se z alergologijo / oddelek za alergologijo
SSKJ²
alergolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na alergologijo: alergološki test; alergološka diagnostika; alergološke študije / alergološka ambulanta
SSKJ²
álfa -e tudi -- ž (ȃ)
prva črka grške abecede: alfa [α], beta, gama
 
ekspr. to je alfa in omega znanosti temeljna, glavna stran
    álfa -- kot imenovalni prilastek
    prvi po vrsti: kot alfa meri 45°; odstavek alfa
     
    fiz. žarki alfa in alfa žarki jedra helijevih atomov, ki jih oddajajo nekatere radioaktivne snovi pri razpadanju; metal. železo alfa in alfa železo čisto železo, obstojno pod 910 °C
SSKJ²
alfabét -a m (ẹ̑)
ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: povedati alfabet; urediti imena po alfabetu; grški alfabet
SSKJ²
alfabetárij -a m (á)
po abecedi urejen seznam: pripraviti alfabetarij za prvo knjigo slovarja
SSKJ²
alfabétičen -čna -o prid. (ẹ́)
star. abeceden: alfabetični seznam
SSKJ²
alfabetíranje -a s (ȋ)
glagolnik od alfabetirati:
SSKJ²
alfabetírati -am nedov. in dov. (ȋ)
urejati po abecedi, abecedirati:
SSKJ²
alfabétski -a -o prid. (ẹ̑)
abeceden: alfabetska ureditev
SSKJ²
álfanumêričen -čna -o prid. (ȃ-é)
ki je sestavljen iz črk in številk, črkovno-številski: alfanumerični podatek, znak; alfanumerična tipka, tipkovnica; alfanumerično označevanje
SSKJ²
álfa rómeo tudi álfa roméo -a m (ȃ, ọ̑; ȃ, ẹ̑)
avtomobil italijanske tovarne Alfa Romeo: alfa romeo rumene barve
SSKJ²
al fresco [alfréskoprisl. (ẹ̑)
um. na svež omet: slikati al fresco; v prid. rabi: al fresco slikarstvo
SSKJ²
álga -e ž (ȃ)
nav. mn. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi: z algami preprežen kanal; morske alge
 
bot. rdeče, rjave, zelene alge; bičkaste alge; kremenaste alge s kremenasto lupinico, Diatomeae
SSKJ²
álgast -a -o prid. (ȃ)
poln alg: algaste mlake
SSKJ²
algébra tudi álgebra -e ž (ẹ̑; ȃ)
veda o računanju s črkami ali kakimi drugimi znaki: razvoj algebre / danes je na urniku algebra namesto geometrije; učbenik algebre
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
algebráičen -čna -o prid. (á)
mat. nanašajoč se na algebro: algebraična enačba / algebraično število
SSKJ²
algebrájski -a -o prid. (ȃ)
mat. nanašajoč se na algebro: algebrajska enačba, funkcija
SSKJ²
algébrski -a -o prid. (ẹ̑)
mat. nanašajoč se na algebro: algebrska enačba, funkcija / algebrsko število
    algébrsko prisl.:
    seštevati algebrsko
SSKJ²
algónkij -a m (ọ̄)
geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja: skladi algonkija
SSKJ²
algorítem -tma m (í)
mat. navodilo, ki določa vrsto in zaporedje operacij v računskem postopku: določiti algoritem; algoritem za deljenje večmestnih števil / Evklidov algoritem postopek, po katerem se pride do največjega skupnega delitelja
SSKJ²
algôvnica -e ž (ȏ)
zool. med algami živeča morska riba avstralskih morij, Phyllopterix eques:
SSKJ²
àli1 člen. (ȁ)
1. izraža veliko mero povedanega: ali smo se smejali! ali sem tekel! ali ti zna lagati! ali si natančen! ali si ti smešen! ali bo mati vesela! ali bi bil neumen, če bi dal! / iron. ali si (mi) pameten!
2. uvaja vprašanje: ali prideš? ali ga ne poznaš? ali si bolna? ali je bilo lepo na izletu? vse lepo, vendar ali ni prepozno? / to je tvoj mož, ali ne? no, ali bo kaj? / Ali taka je ta reč? Nabili da me bodo? (I. Cankar) torej
3. ekspr., v retoričnem vprašanju poudarja nasprotno trditev: stotak, ali je to kak denar! ali se jih kaj bojimo, kaj? prav nič; ali naj čakam do sodnega dne! ali sem te že kdaj nalagal? še nikoli
// ekspr. izraža ukaz: ali te ni sram! presneti otrok, ali (ne) boš jedel!
// izraža nevoljo, presenečenje: ravno sem hotel na sprehod, ali ti ne pride obisk!
SSKJ²
àli2 in ali vez. (ȁ)
1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
 
pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
2. star., v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, a5, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali
SSKJ²
aliánsa -e ž (ȃ)
zastar. politična ali vojaška zveza držav: ustanoviti alianso; član alianse
 
zgod. sveta aliansa zveza Rusije, Prusije in Avstrije leta 1815 proti revolucionarnim gibanjem, sveta zveza
// zveza, društvo, organizacija: mednarodna aliansa žena
SSKJ²
álias člen. (ȃ)
knjiž. drugače povedano, z drugim imenom, po domače: zraven je bil Janez Kotar, alias Maček
SSKJ²
alíbi tudi álibi -ja m (ȋ; ȃ)
dokaz, da obtoženi ob določenem času ni bil na kraju dejanja: imeti alibi; neizpodbiten alibi / dokazati svoj alibi
// knjiž. opravičilo, izgovor: to je njegov moralni alibi
SSKJ²
alienácija -e ž (á)
knjiž. proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje: proučevati alienacijo; alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela
SSKJ²
alienacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od alienacija: alienacijska problematika
SSKJ²
alieníranost -i ž (ȋ)
knjiž. značilnost alieniranega človeka, odtujenost: alieniranost se manifestira na različne načine / občutek alieniranosti
SSKJ²
alienírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. izgubljati svoje bistvo, odtujevati se: v kapitalističnih delovnih odnosih delavec alienira; človek se alienira v mehanizaciji življenja
    alieníran -a -o:
    alienirano delo
SSKJ²
alifátski -a -o prid. (ȃ)
kem. ki ima ogljikove atome razporejene v odprti verigi: alifatski amin; alifatske spojine
SSKJ²
aligátor -ja m (ȃ)
krokodil s širokim gobcem: loviti aligatorje
 
zool. kitajski, misisipski aligator
SSKJ²
aliíran -a -o prid. (ȋ)
knjiž., v zvezi aliirane države, sile države, sile, s sporazumom združene v zvezo: aliirane in asociirane države
SSKJ²
aliíranec -nca m (ȋ)
član alianse, zaveznik:
SSKJ²
alikvóten tudi alikvôten -tna -o prid. (ọ̑; ó)
knjiž. ki deli celoto brez ostanka: četrtina je alikvotni del celote / alikvotni delež dediščine
♦ 
glasb. alikvotni toni toni, sozveneči z osnovnim tonom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
alimentácija -e ž (á)
knjiž. plačevanje alimentov: doseči za otroka redno mesečno alimentacijo
SSKJ²
alimentacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na alimente ali alimentacijo, preživninski: alimentacijski prispevek / alimentacijski spor; alimentacijska pravica zakonca
SSKJ²
alimentáren -rna -o prid. (ȃ)
med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana:
SSKJ²
alimênti tudi aliménti -ov m mn. (é ē; ẹ́ ẹ̄)
denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente; prejemati alimente; tožila ga je za alimente
SSKJ²
alimentírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. preživljati, vzdrževati: alimentirati otroke; pren. alimentirati investicijske sklade iz amortizacije
SSKJ²
a límine prisl. (ȋ)
knjiž. kratko malo, kar takoj: a limine zavrniti prošnjo
SSKJ²
alinêa in alinêja tudi alínea tudi alíneja ž (ȇ; ȋ)
knjiž. odstavek, zlasti pri naštevalni razporeditvi: druga alinea člena 3
SSKJ²
alíra in alura -e [alíraž (ȋ)
nav. mn., zastar. vedenje2, ravnanje, navade: gosposke alire
SSKJ²
aliterácija -e ž (á)
lit. ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah, soglasniški stik: v pesmi je uporabljal asonanco in aliteracijo
SSKJ²
alizarín -a m (ȋ)
kem. rdeče čimžno barvilo: naravni, sintetični alizarin
SSKJ²
aljáški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Aljasko: aljaško rudno bogastvo
 
vrtn. aljaška pacipresa
SSKJ²
aljehínka -e ž (ȋ)
šah. otvoritev igre, ki jo je uvedel Aljehin:
SSKJ²
álk -a m (ȃ)
zool. pingvinu podobna ptica Severnega morja, Alca: veliki alk
SSKJ²
álka -e ž (ȃ)
tekmovalno jahanje v Sinju, pri katerem mora jezdec s kopjem sneti viseč obroč: zmagal je na alki
// ta obroč: tekmovalec je v največjem diru skušal zadeti alko
SSKJ²
alkaidovec tudi alkájdovec -vca [alkájdovəcm (ȃ)
član fundamentalistične islamske organizacije Al Kaida: alkaidovci in talibani
SSKJ²
alkájski -a -o prid. (ȃ)
lit., v zvezi alkajska kitica kitica, ki obsega dva enajsterca, deveterec in deseterec:
SSKJ²
alkálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na alkalije, lužnat: alkalna raztopina; alkalna reakcija / alkalna tla / alkalne kovine alkalijske
SSKJ²
alkáličen -čna -o prid. (á)
kem. alkalen: alkalična raztopina / alkalična reakcija
SSKJ²
alkáličnost -i ž (á)
kem. alkalnost: alkaličnost seča
SSKJ²
alkálija -e ž (á)
kem. hidroksid alkalijskih kovin: poškodbe z alkalijami
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
alkálijski -a -o prid. (á)
kem., v zvezi alkalijska kovina mehek, zelo lahek element kovinskega sijaja, na zraku in v vodi neobstojen: lastnosti alkalijskih kovin
SSKJ²
alkalimetríja -e ž (ȋ)
kem. merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin:
SSKJ²
alkalizácija -e ž (á)
kem. postopek, s katerim naredimo kaj alkalno: alkalizacija raztopine
SSKJ²
alkalizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
kem. narediti kaj alkalno: alkalizirati raztopino
SSKJ²
alkálnost -i ž (ȃ)
kem. lastnost alkalij: močna alkalnost natrijevega luga; stopnja alkalnosti
SSKJ²
alkaloíd -a m (ȋ)
kem. dušikova rastlinska baza, ki močno učinkuje na človeški organizem: alkaloidi so navadno strupeni; uporabljati alkaloide za zdravila
SSKJ²
alkalóza -e ž (ọ̑)
med. zastrupitev z alkalnimi snovmi: alkaloza krvi
SSKJ²
álkar -ja m (ȃ)
tekmovalec na alki: sprevod alkarjev na konjih; tekmovanje alkarjev
SSKJ²
alkíden -dna -o prid. (ȋ)
kem., v zvezi alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil:
SSKJ²
alkimíja -e ž (ȋ)
v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo
// knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja
SSKJ²
alkimíst -a m (ȋ)
kdor se ukvarja z alkimijo: srednjeveški alkimisti / knjiž. alkimisti besed
SSKJ²
alkimístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na alkimiste ali alkimijo: alkimistična delavnica; alkimistično eksperimentiranje
SSKJ²
alkohól -a m (ọ̑)
brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola; konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
 
kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid
// alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
SSKJ²
alkoholát -a m (ȃ)
kem. spojina alkohola s kovino: kondenziranje estrov z alkoholati
SSKJ²
alkohólen -lna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na alkohol: alkoholni aperitiv; alkoholne pijače / alkoholni sen; alkoholne blodnje
 
kem. alkoholno vrenje pretvorba sladkorja s kvasovkami v etanol in ogljikovo kislino; med. alkoholni bledež; alkoholna intoksikacija; pravn. alkoholna kriminaliteta
SSKJ²
alkohóličarka -e ž (ọ́)
ženska, ki pretirano uživa alkoholne pijače: neozdravljiva alkoholičarka
SSKJ²
alkohóličen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na alkoholike: alkoholična klinika / zastar. alkoholične pijače alkoholne
SSKJ²
alkohólik -a m (ọ́)
kdor pretirano uživa alkoholne pijače: pravijo, da je alkoholik; kroničen, notoričen alkoholik; dispanzer za alkoholike
SSKJ²
alkoholízem -zma m (ī)
pretirano uživanje alkoholnih pijač: vdaja se alkoholizmu; kronični alkoholizem; boj proti alkoholizmu
// nagnjenje k temu: dedni alkoholizem
SSKJ²
alkoholizíranost -i ž (ȋ)
stanje alkoholiziranega človeka: nesreča je nastala zaradi alkoholiziranosti voznika; stopnja alkoholiziranosti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
alkoholizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
dodajati čemu alkohol: alkoholizirati kompot; alkoholizirati vino
    alkoholizíran -a -o
    opit, pijan: alkoholiziran človek; voznik je bil alkoholiziran
SSKJ²
alkohôlnat -a -o prid. (ȏ)
ki vsebuje alkohol: alkoholnata tekočina
SSKJ²
alkohológ -a m (ọ̑)
zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: alkohologi si prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu; psihiater in alkoholog
SSKJ²
alkoholomán -a m (ȃ)
med. kdor je kronično, bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač: zdravljenje alkoholomanov
SSKJ²
alkoholomaníja -e ž (ȋ)
med. kronična bolezenska nagnjenost k uživanju alkoholnih pijač: alkoholomanija je skoraj po vsem svetu priznana za bolezen
SSKJ²
alkoholométer -tra m (ẹ̄)
priprava za merjenje množine alkohola v tekočinah:
SSKJ²
alkohólov -a -o (ọ̑)
pridevnik od alkohol: alkoholova vnetljivost
SSKJ²
alkohôlski -a -o prid. (ȏ)
alkoholen
SSKJ²
alkoskóp tudi alkoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihnjenem zraku; alkotest: alkoskop je nameril dva promila
SSKJ²
álkotést -a m (ȃ-ẹ̑)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: elektronski alkotest; preizkus z alkotestom
// postopek za ugotavljanje te stopnje: odkloniti, opraviti alkotest
SSKJ²
álkotéster -ja m (ȃ-ẹ́)
priprava za ugotavljanje stopnje vsebnosti alkohola v izdihanem zraku: alkotester je pokazal 2,02 promila alkohola; digitalni alkotester; policijski alkotester
SSKJ²
alkôva -e ž (ȏ)
knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa; posteljo ima v alkovi materine spalnice; soba z alkovo
SSKJ²
alkôven1 -vna m (ȏ)
knjiž. alkova: postelja stoji v alkovnu
SSKJ²
alkôven2 -vna -o (ȏ)
pridevnik od alkova: alkovni zastori
SSKJ²
allegretto [alegrétoprisl. (ẹ̑)
glasb., označba za hitrost izvajanja nekoliko hitro:
SSKJ²
allegro [alégroprisl. (ẹ̑)
glasb., označba za hitrost izvajanja hitro: igrati allegro
    allegro -a m
    stavek ali skladba v tem tempu: igriva lahkotnost v allegru
SSKJ²
all inclusive -- [ól inklúziu̯v prid. rabi (ọ̑, ȗ)
ki vključuje v ceno še dodatne storitve, hrano, pijačo: all inclusive ponudba in ponudba all inclusive; all inclusive programi in programi all inclusive
SSKJ²
álma máter álme máter tudi -- -- ž (ȃ, ā)
vznes. univerza: drugo desetletje obstoja naše alme mater
SSKJ²
almanáh -a m (ā)
publikacija s prispevki več avtorjev; zbornik, letopis: društvo je ob obletnici izdalo almanah; pesniški almanah; sodelavec, urednik almanaha
♦ 
navt. navtični almanah periodična publikacija s podatki in tablicami o nebesnih telesih za določanje položaja ladje
SSKJ²
almanáhovec -vca m (ā)
sodelavec almanaha:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
almanáhovski -a -o (ā)
pridevnik od almanah: almanahovska poezija
SSKJ²
almandín -a m (ȋ)
min. vijoličasti različek granata:
SSKJ²
álmožna -e ž (á)
zastar. miloščina: deliti, prositi almožno
SSKJ²
àlo tudi aló medm. (ȁ; ọ̑)
izraža ukaz, spodbudo: alo, vstani, pri nas ne spimo! alo, dajmo, hitro! alo, udarite no! alo, brž! alo ven, vsi ven!
// pri nagovoru izraža opozorilo: alo, fant, kdaj si pa prišel?
SSKJ²
aloa gl. aloja
SSKJ²
alocírati -am nedov. in dov. (ȋfin.
razdeljevati, razporejati za določen namen: denar alocirajo v razvojne potenciale; optimalno, ustrezno alocirati kaj
    alocíran -a -o:
    alocirani dolg; alocirane obveznosti banke; alocirana sredstva državnega proračuna
SSKJ²
alód tudi alódij -a m (ọ̑; ọ́)
zgod. dedna zemljiška posest fevdalcev, prosta vseh obveznosti: pridobiti alod; lastniki svobodnih alodov
SSKJ²
alodiálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na alod, alodij: alodialna posest / alodialne zadeve
SSKJ²
alofón -a m (ọ̑)
jezikosl. varianta fonema zaradi spremenjenega okolja:
SSKJ²
àlógičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́)
ki se ne sklada z logiko: alogično čustvo; alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična
SSKJ²
àlógičnost -i ž (ȁ-ọ́)
značilnost alogičnega: alogičnost misli / to vodi v alogičnost; moderna alogičnost
SSKJ²
alogízem -zma m (ī)
kar se ne sklada z logiko: v njegovih delih zasledimo nekaj alogizmov
SSKJ²
alohtón -a -o prid. (ọ̑)
knjiž. ki je po izvoru od drugod: alohtone rastline
 
geol. alohtoni premog premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov
SSKJ²
alója in áloa -e ž (ọ̑; ā)
agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi: aloja je vzcvetela po sto letih; sprehajati se med alojami in palmami
 
farm. odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline
SSKJ²
alójev -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na alojo: alojevi listi / alojev sok
SSKJ²
alojzijevíščnik -a m (ȋ)
v drugi polovici 19. stoletja gojenec srednješolskega internata Alojzijevišče: v svojih spominih pripoveduje, da je bil v višji gimnaziji alojzijeviščnik
SSKJ²
alojzijevíški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Alojzijevišče: alojzijeviški vodja / alojzijeviška vzgoja
SSKJ²
alójzijevski -a -o prid. (ọ́)
ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju: alojzijevski mladenič / iron. njegova mladost ni bila alojzijevska
SSKJ²
alójzijski -a -o prid. (ọ́)
ekspr. po lastnostih, značilnostih podoben sv. Alojziju:
SSKJ²
alójznik -a m (ọ̑)
alojzijeviščnik: bil je sprejet med alojznike
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
alokácija -e ž (á)
knjiž. načrtno razdeljevanje, načrtna delitev: odločati o alokaciji dobička; alokacija sredstev po ekonomskih kriterijih; alokacija dela
SSKJ²
alomórf -a m (ọ̑)
jezikosl. varianta morfema zaradi spremenjenega okolja: predlog h je alomorf predloga k
SSKJ²
alónža -e ž (ọ̑)
fin. podaljšek, prilepek menice, na katerega se zapišejo nadaljnji prenosi menične terjatve:
SSKJ²
alopát -a m (ȃ)
med. kdor zdravi z alopatijo: alopati in homeopati
SSKJ²
alopátičen -čna -o (á)
pridevnik od alopatija: alopatično zdravljenje
SSKJ²
alopatíja -e ž (ȋ)
med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je nasproten simptomom bolezni:
SSKJ²
alotrópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na alotropijo: alotropne oblike ogljika
SSKJ²
alotropíja -e ž (ȋ)
kem. lastnost kakega elementa, da ima več fizikalno različnih oblik: alotropija ogljika
SSKJ²
alpáka1 -e ž (ȃ)
1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako: alpako imajo za tovorno žival; volna alpake
// tanka tkanina iz volne te živali: suknjič iz alpake
2. tekst. cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne: dva metra alpake; v prid. rabi: alpaka volnena tkanina za plašče
SSKJ²
alpáka2 -e ž (ȃ)
zlitina bakra, cinka in niklja, novo srebro: pribor iz alpake; v prid. rabi: alpaka srebro
SSKJ²
alpákast1 -a -o prid. (ȃ)
ki je iz tkanine alpaka: alpakast jopič
SSKJ²
alpákast2 -a -o prid. (ȃ)
ki je iz kovine alpaka: alpakast jedilni pribor
SSKJ²
al pári prisl. (ȃ)
fin. enako imenski vrednosti, enako za enako: menjati al pari / tečaj al pari enak začetnemu oziroma uradnemu
SSKJ²
alpíd -a m (ȋ)
antr. pripadnik alpske rase: alpidi in baltidi
SSKJ²
alpín -a m (ȋ)
v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah; alpinec: alpine je prisilil k predaji
SSKJ²
alpínec -nca m (ȋ)
1. v Italiji vojak enote, izurjene za operacije v gorah: ustavila sta ga alpinca v zelenih uniformah
2. šport. žarg. alpski smučar: smučarska sekcija skrbi za vzgojo smučarjev tekačev, alpincev in skakalcev
SSKJ²
alpinétum in alpinét -a m (ẹ̑)
smotrno razporejen nasad alpskih rastlin za študijske namene ali za okras: urediti alpinetum; alpinetum in arboretum / Alpinetum Juliana v Trenti
SSKJ²
alpiníst -a m (ȋ)
kdor se ukvarja z alpinistiko: biti navdušen alpinist; visokogorski, zimski alpinist
SSKJ²
alpinístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na alpiniste ali alpinizem: alpinistični klub; alpinistični odsek Planinske zveze / alpinistična dejavnost; organizirati planinska in alpinistična predavanja
SSKJ²
alpinístika -e ž (í)
vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh: vrhunska, zimska alpinistika; razvoj alpinistike
// alpinizem
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
alpinístka -e ž (ȋ)
ženska, ki se ukvarja z alpinistiko: slovenske alpinistke; uspešna, vrhunska alpinistka; vzpon alpinistke
SSKJ²
alpinízem -zma m (ī)
veda o Alpah in alpinistiki: nerešena vprašanja alpinizma
// alpinistika: v alpinizmu je šele začetnik
SSKJ²
alpínski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na alpinec 1: alpinska vojaška enota
2. alpinističen: alpinski klub
3. bot. ki je nad zgornjo gozdno mejo: alpinska flora
SSKJ²
alpínum -a m (ȋ)
alpinetum: lepo urejen alpinum
SSKJ²
álpski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta; alpske dežele; alpsko podnebje; alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum
♦ 
alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje
SSKJ²
ált -a m (ȃ)
nizek ženski ali deški glas: poje alt / govoriti z altom; ima prijeten alt
 
glasb. prvi alt
// nav. mn. altistka ali altist: nastopili so soprani in alti
SSKJ²
altána -e ž (ȃ)
knjiž. zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju: altana z visokimi okni; hiše z altanami in balkoni
// senčnica1, uta: vrt z altano
SSKJ²
álter -- prid. (ȃpog.
1. ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alternativen: alter glasba in alterglasba, alter kultura in alterkultura
// v zvezi alter scena in alterscena področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega: meni, da se je punk pojavil kot začetek alter scene
2. ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: režiser filma je alter
// v zvezi alter scena in alterscena skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: stavbo je zasedla ljubljanska alter scena
SSKJ²
alterácija -e ž (á)
knjiž. sprememba, menjava: alteracija glasu / duševna alteracija
♦ 
glasb. alteracija kromatično zvišanje ali znižanje tona; med. maligna alteracija tkiva
SSKJ²
álter égo álter éga in -- -- m (ȃ, ẹ̑)
knjiž. duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz: lahko mu zaupaš, to je moj alter ego
// oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja: glavni junak romana je pisateljev alter ego
SSKJ²
alterírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. spremeniti, menjati: alterirati glas, sodbo
 
med. tkivo alterira se spremeni
    alteríran -a -o:
    duševno alteriran človek
     
    glasb. alteriran ton kromatično zvišan ali znižan ton
SSKJ²
alternácija -e ž (á)
knjiž. izmenično vrstenje, menjavanje: na festivalu so peli popevke v alternaciji; alternacija težjih vlog; alternacija učiteljev pri pouku
SSKJ²
alternatíva -e ž (ȋ)
1. položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo: biti, stati pred alternativo; znajti se pred alternativo
// ena od dveh izključujočih se možnosti: miroljubno mednarodno sodelovanje je alternativa vojni
2. kar je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno: iskati, ponujati možno alternativo kapitalizmu; družbena, ekološka, gospodarska, politična alternativa; privlačna, uporabna brezplačna alternativa; dobrodošla razvojna alternativa
3. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: predstavniki alternative / razstava se osredotoča na likovne manifestacije alternative
// dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; država je alternativo pripravljena priznati za kulturo
SSKJ²
alternatívec -vca m (ȋ)
1. pripadnik skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: njihove koncerte obiskujejo mladi alternativci; skupina alternativcev in pankerjev
2. pog. (alternativni) zdravilec: dialog med alternativci in uradno medicino
SSKJ²
alternatíven -vna -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na alternativo: sprejeti alternativno možnost, pot, rešitev; mnenja so precej alternativna izključujoča se / alternativni način, predlog; alternativni viri energije ki so drugačni od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazni; alternativna glasba, kultura; alternativne metode zdravljenja; alternativna goriva ki so drugačna od uveljavljenih in so navadno okolju bolj prijazna; alternativno vprašanje, mnenje; alternativna zdravilka ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine / različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila; alternativno gibanje
 
ekon. alternativna uporaba sredstev uporaba za različne namene
2. nanašajoč se na alternacijo: predlagali so alternativne guvernerje; alternativno petje
SSKJ²
alternatívka -e ž (ȋ)
1. pripadnica skupine ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču
2. pog. (alternativna) zdravilka: na pregled je šla k alternativki
SSKJ²
alternatívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost alternativnega: spodbujati kreativnost in alternativnost
SSKJ²
alternátor -ja m (ȃ)
elektr. stroj za proizvajanje izmenične napetosti: trifazni alternator
SSKJ²
alternírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. izmenoma se vrstiti, menjavati se: v glavni vlogi bosta alternirali znani igralki; alternirati s soigralcem
    alternirajóč -a -e:
    mat. alternirajoče zaporedje zaporedje, v katerem si izmenoma sledijo pozitivni in negativni členi
SSKJ²
altiméter -tra m (ẹ̄)
teh. priprava za merjenje višinskih razlik ali nadmorske višine; višinomer: altimeter kaže dva tisoč metrov; altimeter za alpiniste
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
altíst -a m (ȋ)
kdor poje alt:
SSKJ²
altístka -e ž (ȋ)
ženska, ki poje alt: nastopila je znana altistka
SSKJ²
altokúmulus -a m, mn. altokúmuli tudi altokúmulusi (ȗ)
meteor. oblak v obliki manjših kopic v višini od 2 do 7 km, ovčice:
SSKJ²
altostrátus -a m, mn. altostráti tudi altostrátusi (ȃ)
meteor. polprozoren ali neprozoren slojast oblak v višini od 2 do 7 km:
SSKJ²
áltovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na alt: altovski glas / altovska arija
♦ 
glasb. altovski ključ C ključ na tretji črti črtovja; altovska oboa oboa, uglašena za kvinto nižje kot navadna
SSKJ²
altruíst -a m (ȋ)
altruističen človek, nesebičnež: bil je velik altruist; oče altruist, sin pa tak egoist!
SSKJ²
altruístičen -čna -o prid. (í)
poln altruizma, nesebičen: altruističen človek; njegovo ravnanje je altruistično
SSKJ²
altruístka -e ž (ȋ)
altruistična ženska: je altruistka in rada pomaga ljudem
SSKJ²
altruízem -zma m (ī)
ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost: njegov altruizem je občudovanja vreden; storiti kaj iz altruizma
SSKJ²
áltsaksofón -a m (ȃ-ọ̑)
glasb. saksofon z višje ležečim tonskim obsegom:
SSKJ²
alú -- v prid. rabi (ȗ)
teh. aluminijast: mesne jedi, zavite v alu folije / alu pekač
SSKJ²
aludírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. prikrito meriti na kaj, namigovati: članek aludira na takratne politične razmere; ne vem, na koga aludira s tem
SSKJ²
alúmen -mna m (ú)
nav. mn. kdor po zaključku šolanja na določeni srednji ali visoki šoli še naprej izkazuje povezanost z njo: alumni so plesali na gala večeru; klub alumnov; stiki z alumni naše fakultete / Društvo alumnov Veterinarske fakultete
SSKJ²
aluminát -a m (ȃ)
kem. sol kovine z aluminijevim hidroksidom: kalcijevi aluminati; natrijev aluminat
SSKJ²
alumínij -a m (í)
lahka kovina srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko: pridobivati aluminij iz boksita; aluminij v palicah; tovarna aluminija; posoda iz aluminija
SSKJ²
alumínijast -a -o prid. (í)
ki je iz aluminija: aluminijasti izdelki; aluminijast novec; aluminijasta cev, oprema, posoda
// podoben aluminiju: aluminijast sijaj; aluminijasta barva
SSKJ²
alumínijev -a -o prid. (í)
nanašajoč se na aluminij: aluminijeva spojina, zlitina
 
kem. aluminijev silikat; aluminijev sulfat brezbarvna sol za čiščenje vode in za strojenje usnja
// aluminijast: aluminijevi trakovi; aluminijeva posoda, žica
SSKJ²
alumínijski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na aluminij: aluminijska industrija / aluminijska pločevina aluminijasta
SSKJ²
alumnát -a m (ȃ)
zastar. bogoslovje, semenišče: po maturi je šel v alumnat
SSKJ²
alúmosilikát -a m (ȗ-ȃ)
kem. sol aluminijevega in silicijevega oksida s kovino: kalcijev, natrijev, železov alumosilikat
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
alura gl. alira
SSKJ²
aluviálen -lna -o prid. (ȃ)
geol. holocenski: aluvialen prod; aluvialna naplavina; aluvialna plast
SSKJ²
alúvij -a m (ú)
geol. mlajša, sedanja doba kvartarja; holocen: dolinske ježe so iz aluvija
// naplavine iz te dobe:
SSKJ²
aluzíja -e ž (ȋ)
prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica; naredil je duhovito aluzijo na birokratizem; le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami
SSKJ²
aluzíven -vna -o prid.(ȋ)
ki prikrito meri, namiguje na kaj: aluzivni naslovi so primerni za literaturo in poljudno novinarstvo
    aluzívno prisl.:
    v pripovedno kitico je aluzivno vnesen melodični obrazec ponarodele pesmi
SSKJ²
alvéola in alveóla -e ž (ẹ̑; ọ̑anat.
1. jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica: alveole v zgornji čeljusti
2. najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček: pljučni krili z alveolami
♦ 
jezikosl. alveole rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci
SSKJ²
alveoláren -rna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na alveolo: operacija alveolarne fistule / alveolarni glas glas, tvorjen z jezično konico ob alveolah
SSKJ²
alzáški -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na Alzacijo: alzaški hribi / alzaška noša
SSKJ²
alzheimer -ja [álchajmerm (ȃpog.
degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; Alzheimerjeva bolezen: test na alzhaimerja
SSKJ²
Alzheimerjev -a -o [álchajmerjev-prid. (ȃ)
v zvezi Alzheimerjeva bolezen in alzheimerjeva bolezen degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic: bolnik z Alzheimerjevo boleznijo
SSKJ²
alžírski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Alžirce ali Alžir: alžirsko osvobodilno gibanje / uvažati alžirske pomaranče
SSKJ²
amaconka ipd. gl. amazonka ipd.
SSKJ²
amalgám -a m (ȃ)
kem. zlitina živega srebra s kovino: prevleči z amalgamom; zob so mu zalili z amalgamom; natrijev, srebrov amalgam
SSKJ²
amalgamíranje -a s (ȋ)
glagolnik od amalgamirati: amalgamiranje bakra / amalgamiranje stekla / etnično in socialno amalgamiranje
♦ 
mont. pridobivanje zlata, srebra tako, da se samorodna kovina iz zdrobljene rude pri mešanju z živim srebrom nanj veže in loči od jalovine
SSKJ²
amalgamírati -am nedov. in dov. (ȋ)
kem. delati zlitino živega srebra s kovino: amalgamirati baker
// obrt. mazati, prevleči z amalgamom: amalgamirati steklo
    amalgamírati se publ.
    združiti, spojiti se: del priseljencev se je že amalgamiral s tamkajšnjim prebivalstvom
SSKJ²
amalgámski -a -o (ȃ)
pridevnik od amalgam: amalgamska plomba
SSKJ²
amandmá -ja m (ȃ)
dodatni dopolnilni ali spreminjevalni predlog k zakonu, resoluciji: predlagati, sprejeti amandma; večina ukrepov je bila sprejeta brez amandmajev; zahtevajo amandma k trem členom pravilnika
SSKJ²
amandmírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dati dopolnilni ali spreminjevalni predlog, navadno k zakonu: vlada je amandmirala svoj zakon; amandmirati člen zakona; amandmirati sklep
SSKJ²
amanuensis -a [amanuénzism (ẹ̑)
nekdaj nižji uslužbenec, navadno v knjižnici: bil je amanuensis v dvorni knjižnici / amanuensis slavnega biologa
SSKJ²
amaránt -a m (ā)
vrtn. okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
amarílis -a m (ȋ)
vrtn. lončna rastlina s trobentastimi, navadno rdečimi cveti, Hippeastrum:
SSKJ²
amatêr -ja m (ȇ)
1. kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubitelj: s slikarstvom se ukvarja kot amater; fotograf, igralec amater; tečaj za voznike amaterje
2. slabš. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: imajo dovolj strokovnjakov in ne potrebujejo amaterjev
SSKJ²
amaterízem -zma m (ī)
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: iskanje tujih napak vas bo potisnilo še globlje v blato amaterizma
SSKJ²
amatêrka -e ž (ȇ)
1. ženska, ki se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; ljubiteljica: preden je prišla h gledališču, je nastopala kot amaterka
2. slabš. ženska, ki nestrokovno, površno opravlja kako delo: v tej stvari si pač še amaterka
SSKJ²
amatêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na amaterje: tekmovanje amaterskih pevskih zborov; nastop amaterskih igralskih skupin; svojo kariero je začel v amaterskem gledališču / amatersko vozniško dovoljenje / amatersko podajanje teksta
SSKJ²
amatêrstvo -a s (ȇ)
1. ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: alpinizem je zanj predvsem amaterstvo; gledališko amaterstvo
2. slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost, to je amaterstvo
SSKJ²
amazonít -a m (ȋ)
min. modrikasto zeleni različek mikroklina: okras iz amazonita
SSKJ²
amazónka tudi amacónka -e ž (ọ̑)
1. ekspr. pogumna, bojevita ženska: kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala; amazonka v dirkalnem avtomobilu / ženska s postavo amazonke
2. nekdaj ženska jahalna obleka: temno modra amazonka z vlečko
SSKJ²
amazónski tudi amacónski -a -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na amazonko: ženska amazonske narave / amazonska obleka
2. nanašajoč se na reko Amazonko: amazonski pragozdovi
♦ 
zool. amazonska papiga
SSKJ²
ámažnik -a m (á)
nar. berač1, revež: potepuhi in amažniki
SSKJ²
ámba -e ž (ȃ)
dve izžrebani številki v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin; zadeti ambo
// najmanjši dobitek pri tomboli: dobiti ambo
SSKJ²
ambasáda -e ž (ȃ)
najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo: ameriška ambasada v Rimu / udeležiti se sprejema na ambasadi
// poslopje tega predstavništva: obnoviti pročelje ambasade
SSKJ²
ambasádor -ja m (ȃ)
najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik: jordanski ambasador v Sloveniji; pren. ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini
SSKJ²
ambasádorka -e ž (ȃ)
najvišja diplomatska predstavnica kake države v tuji državi, veleposlanica: veleposlaništvo vodi izkušena ambasadorka; pren.: oktobra letos je postala ambasadorka boja proti podhranjenosti; Unicefova ambasadorka
SSKJ²
ambícija -e ž (í)
nav. mn. močno hotenje, želja po uspehu, po uveljavitvi: nobenih ambicij nimam, samo delati si želim; tu ni prostora za osebne ambicije; literarne, znanstvene ambicije / knjiga je pisana brez posebnih ambicij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo
// ed. ambicioznost: njegova bolna ambicija; fant z zdravo ambicijo
SSKJ²
ambiciózen -zna -o prid. (ọ̑)
ki si izrazito prizadeva za uspeh, za uveljavitev: ni bil samoiniciativen, še manj ambiciozen; ambiciozen igralec; biti bolestno ambiciozen / ambiciozen načrt; ambiciozne zahteve
SSKJ²
ambicióznež -a m (ọ̑)
nav. slabš. ambiciozen človek: karieristi in ambiciozneži; tistega težkega tekmovanja so se udeležili le največji ambiciozneži
SSKJ²
ambicióznost -i ž (ọ̑)
lastnost ambicioznega človeka: bolestna ambicioznost; zdrava ambicioznost mladine
SSKJ²
ambiènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient; malomeščanski, vaški ambient; v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta
// razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient
SSKJ²
ambientálen -lna -o prid.(ȃ)
ki je del ambienta, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev, svetloba / ambientalna glasba nevsiljiva, zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja / ambientalna postavitev umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, ki izkorišča dano okolje / ambientalno gledališče gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom
    ambientálno prisl.:
    ambientalno pomembna stavba
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ambiênten tudi ambiénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄)
nanašajoč se na ambient: ambientne značilnosti / knjiž. hiša ima izrazit značaj ambientnega spomenika
SSKJ²
ambivalénca -e ž (ẹ̑)
knjiž. hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev: večna ambivalenca nagona in misli; razpetost med najbolj protislovne notranje situacije ali občutja, ta nenehna idejna ambivalenca
SSKJ²
ambivalénten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na ambivalenco: do drugih oseb ima ambivalenten odnos; ambivalentni značaj dubrovniške književnosti; ambivalentna osebnost
SSKJ²
ambivaléntnost -i ž (ẹ̑)
knjiž. lastnost ambivalentnega: moralna ambivalentnost; ambivalentnost značaja / rdeča nit feminizma je njegova ambivalentnost
SSKJ²
ambón -a m (ọ̑)
rel. vzvišen prostor med prezbiterijem in cerkveno ladjo za branje Svetega pisma: iti, stopiti k ambonu
SSKJ²
ámbra -e ž (ȃ)
dišeča snov, ki se izloča v črevesju kita glavača: vonj ambre
SSKJ²
ámbrovec -vca m (ā)
vrtn. platani podobno okrasno drevo, Liquidambar: listje ambrovca je jeseni škrlatno
SSKJ²
ambrózija -e ž (ọ́)
1. v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo
// knjiž. zelo dobra jed:
2. bot. pelinu podoben enoletni plevel, katerega cvetni prah je zelo alergogen, Ambrosia: ambrozija raste predvsem ob avtocestah in železnicah; cvetni prah ambrozije; širjenje ambrozije; uničevanje, zatiranje ambrozije / navadna ambrozija; pelinolistna ambrozija
SSKJ²
ambrozijánski -a -o prid. (ȃ)
rel. imenovan po milanskem škofu Ambroziju: ambrozijanski obred; ambrozijansko petje
SSKJ²
ambrózijski -a -o prid. (ọ́)
knjiž. ki diši kot ambrozija: ambrozijske kapljice / čudovita ambrozijska noč
SSKJ²
ambulánca -e ž (ȃ)
1. pošta, ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu: polna ambulanca pisem in paketov
2. zastar. ambulanta
SSKJ²
ambulánčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ambulanco: ambulančni vagon; ambulančna pošta / ambulančni pregled; ambulančno zdravljenje
SSKJ²
ambulánta -e ž (ȃ)
1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta
// med. žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta
2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta
// zastar. rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil
SSKJ²
ambulánten -tna -o prid.(ȃ)
1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju
2. premičen, potujoč: ambulantna knjižnica; cestna ambulantna informacijska služba; ambulantna trgovina
    ambulántno prisl.:
    lažji bolniki se zdravijo ambulantno
SSKJ²
ambulatórij -a m (ọ́)
zastar. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje; ambulanta: zobni ambulatorij; ambulatorij za otroke
SSKJ²
améba -e ž (ẹ̑)
zool. enoceličar, ki pri gibanju neprestano menja obliko, menjačica: ameba se giblje s panožicami; grižna ameba
SSKJ²
amében -bna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na amebo: amebno gibanje
 
med. amebna griža
SSKJ²
ameboíden -dna -o prid. (ȋ)
podoben amebi: ameboidna oblika / ameboidno gibanje levkocitov
SSKJ²
ameliorácija -e ž (á)
agr. melioracija: amelioracija kmetijskih zemljišč
SSKJ²
ámen člen. (ā)
rel. izraža potrditev, željo: reši nas hudega, amen / kaplan je odzdravil: na veke amen; pren., ekspr. ne pustim, pa amen; sam.: šele pri amenu se je zbudil
 
pog. z njim je amen izgubljen je, umrl bo; ekspr. izblebetal je vse do amena, do amena vse popolnoma vse; to je gotovo kot amen v očenašu popolnoma, čisto
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
amenorêja -e ž (ȇ)
med. izostanek menstruacije: patološka amenoreja
SSKJ²
amenoróičen -čna -o (ọ́)
pridevnik od amenoreja: zdravljenje amenoroičnih bolnic
SSKJ²
amerícij -a m (í)
kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina, element Am:
SSKJ²
američánski -a -o prid. (ȃ)
zastar. ameriški: američanski Slovenci
SSKJ²
Amêrika -e ž (ȇ)
celina med Atlantskim in Tihim oceanom: Severna Amerika; odkritje Amerike / Latinska Amerika države Srednje in Južne Amerike
 
iron. misli, da bo odkril Ameriko kaj novega; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek
// pog. Združene države Amerike: izseliti se v Ameriko
SSKJ²
amerikánec -nca m (ȃpog.
1. kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje: amerikanci so na obisku v Evropi
2. kar je po izvoru iz Amerike: vinograd, zasajen z amerikancem / prepeva ob litru amerikanca / poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec ameriški kasač
SSKJ²
amerikanístika -e ž (í)
veda o ameriški angleščini, književnosti in kulturi: revija za anglistiko in amerikanistiko
SSKJ²
amerikanizácija -e ž (á)
glagolnik od amerikanizirati: med priseljenci je opazna hitra amerikanizacija / amerikanizacija evropske filmske produkcije; amerikanizacija našega življenja
SSKJ²
amerikanízem -zma m (ī)
nav. slabš. način življenja in mišljenja, značilen za Ameriko: amerikanizem se širi povsod po svetu; brezdušni, tipični amerikanizem
// jezikosl. element ameriške angleščine v kakem drugem jeziku: amerikanizmi v francoščini
SSKJ²
amerikanizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prilagajati ameriškemu načinu življenja in mišljenja: amerikanizirati umetnost; evropski priseljenci so se hitro amerikanizirali
    amerikanizíran -a -o:
    amerikanizirani Slovenci; nekatera evropska mesta so precej amerikanizirana
SSKJ²
amerikánka -e ž (ȃpog.
1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke
2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko
3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki
SSKJ²
amerikanofíl -a m (ȋ)
kdor se navdušuje za ameriško politiko ali kulturo: je pravi amerikanofil; anglofili in amerikanofili
SSKJ²
amerikánski -a -o prid. (ȃ)
1. pog. ameriški: kamion amerikanske znamke / vse je potekalo z amerikansko naglico
2. nanašajoč se na amerikance: za vrati je stal pripravljen amerikanski kovček
SSKJ²
amerikánstvo -a s (ȃ)
zastar. izseljevanje v Ameriko: pisatelj je obdelal motiv amerikanstva
SSKJ²
amerikánščina -e ž (ȃ)
nav. slabš. ameriška angleščina: kot Anglež ni prenesel njegove amerikanščine; v filmu govorijo čisto amerikanščino / stric Janez je govoril čudno amerikanščino materinščino s primesmi ameriške angleščine
// pog. amerikanizem: navdušuje se za kavbojke in vso tisto amerikanščino
SSKJ²
amêriški -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom; ameriška celina; razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ 
agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; ameriški slamnik zdravilna rastlina s škrlatnordečimi ali belimi cveti v koških, Echinacea purpurea; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
SSKJ²
amêrištvo -a s (ȇ)
značilnosti, lastnosti Američanov: razpravljati o bistvu amerištva
SSKJ²
ametíst -a m (ȋ)
poldrag kamen vijoličaste barve: ametist se lesketa; ogrlica z velikim ametistom
SSKJ²
ametísten -tna -o prid. (ȋ)
1. ki je iz ametistov, z ametisti: ametistni prstan; ametistna ogrlica
2. po barvi podoben ametistu: ametistno nebo
SSKJ²
ametístov -a -o (ȋ)
pridevnik od ametist: verižica z ametistovim obeskom
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
amfetamín -a m (ȋ)
močno sintetično mamilo, ki se uporablja kot poživilo in navadno povzroča odvisnost: gram amfetamina; tablete amfetamina / jemati amfetamine
SSKJ²
amfíbija -e ž (í)
1. zool. žival, ki živi na kopnem in v vodi; dvoživka: našli so ostanke amfibij
2. aer. letalo, ki lahko vzleta, pristaja na kopnem ali na vodi: konstruktor amfibije
// teh. (vojaško) motorno vozilo, ki se lahko giblje na kopnem ali po vodi:
SSKJ²
amfíbijski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na amfibijo: amfibijska žival / amfibijski tank; amfibijsko letalo / četi sta izvršili amfibijski napad napad z amfibijskimi vozili
SSKJ²
amfiból -a m (ọ̑)
min. rudnina nitasti silikat s hidroksilno skupino: zrna amfibola
SSKJ²
amfibolíja -e ž (ȋ)
lit. dvoumno, dvosmiselno izražanje; dvoumje, dvosmiselnost
SSKJ²
amfibolít -a m (ȋ)
petr. temno zelena kamnina, ki jo sestavljajo zrna amfibolov in plagioklazov:
SSKJ²
amfibólov -a -o (ọ̑)
pridevnik od amfibol: amfibolov azbest
SSKJ²
amfibráh tudi amfíbrah -a m (ā; ȋ)
lit. trizložna stopica s poudarjenim srednjim zlogom: verz v amfibrahih
SSKJ²
amfiktioníja -e ž (ȋ)
pri starih Grkih zveza sosednjih držav za varstvo pomembnega svetišča: delfska amfiktionija
SSKJ²
amfiteáter -tra m (á)
pri starih Grkih in Rimljanih okrogel ali ovalen prostor za nastopanje s stopničasto se dvigajočimi sedeži: rimski amfiteater v Pulju
// temu podoben prostor: naravni amfiteater pod gričem / divje romantični amfiteater skal
SSKJ²
amfiteatrálen -lna -o prid.(ȃ)
po obliki podoben amfiteatru: amfiteatralna predavalnica
    amfiteatrálno prisl.:
    ravnina se amfiteatralno dviga
SSKJ²
amfiteátrski -a -o prid. (á)
amfiteatralen: amfiteatrsko prizorišče
SSKJ²
ámfora -e ž (ā)
antična glinasta posoda z ozkim vratom in dvema ročajema: vino so Grki shranjevali v amforah; geometrično okrašena amfora; amfora za olje
SSKJ²
amfotêren -rna -o prid. (ȇ)
kem. sposoben delovati kot baza ali kot kislina: amfoterni oksidi
SSKJ²
ámi1 -ja m (ȃ)
v nemškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil v Nemčiji: rade so hodile z amiji, ker so imeli dosti denarja
SSKJ²
amí2 -ja m (ȋ)
tip francoskega osebnega avtomobila znamke Citroën: kupil si je čisto novega amija; povečali so proizvodnjo spačkov in amijev
SSKJ²
amíd -a m (ȋ)
kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amonijaku s kovino ali z ostankom organske kisline: natrijev amid; amidi organskih kislin
SSKJ²
amidopirín -a m (ȋ)
farm. zdravilo proti vročini in glavobolu: vzela je dve tableti amidopirina
SSKJ²
amigdalín -a m (ȋ)
kem. snov, ki jo vsebujejo koščice nekaterih sadežev, zlasti grenkih mandeljnov:
SSKJ²
amíkt -a m (ȋ)
rel. platnen prtič, ki pokriva pri maši duhovnikov vrat in ramena: duhovnik si je ogrnil amikt
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
amíl -a m (ȋ)
kem. alifatski radikal s petimi ogljikovimi atomi:
SSKJ²
amílacetát -a m (ȋ-ȃ)
kem. ester amilalkohola in ocetne kisline: amilacetat topi nitrocelulozo
SSKJ²
amílalkohól -a m (ȋ-ọ̑)
kem. enovalenten alkohol s petimi ogljikovimi atomi: uporaba amilalkohola
SSKJ²
amiláza -e ž (ȃ)
biol., kem. encim, ki pospešuje razkroj škroba v sladkor:
SSKJ²
amiloíd -a m (ȋ)
med. bolezenska beljakovinska snov, ki se z jodom obarva kot škrob:
SSKJ²
amín -a m (ȋ)
kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amonijaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini
SSKJ²
amino... ali amíno... prvi del zloženk (ȋ)
nanašajoč se na enovalentni radikal, ki je izveden iz amonijaka: aminoetan / aminokislina in amino kislina
SSKJ²
amínokislína in amíno kislína -e ž (ȋ-í)
kem. organska kislina, ki vsebuje aminoskupino: beljakovine so sestavljene iz aminokislin
SSKJ²
aminopirín -a m (ȋ)
farm. zdravilo proti vročini in glavobolu:
SSKJ²
amínoskupína in amíno skupína -e ž (ȋ-í)
kem. atomska skupina, izvedena iz amonijaka z odvzemom enega atoma vodika:
SSKJ²
amínski -a -o prid. (ȋ)
kem. izveden iz amonijaka: aminska spojina
SSKJ²
ámiš -a m (ȃ)
pripadnik protestantske verske sekte v Združenih državah Amerike, ki je znana po odpovedi sodobnemu načinu življenja: skupnost amišev; amiši in mormoni
SSKJ²
amnestíja -e ž (ȋ)
delna ali popolna oprostitev kazni, ki jo da najvišja oblast skupinam obsojencev: amnestija bo zajela veliko ljudi; dati, podeliti amnestijo; splošna amnestija za politične zapornike
SSKJ²
amnestíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od amnestija: amnestijski odlok, zakon
SSKJ²
amnestíranec -nca m (ȋ)
kdor je amnestiran: izpustitev amnestirancev
SSKJ²
amnestírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dati, podeliti amnestijo: za državni praznik so jih amnestirali
    amnestíran -a -o:
    amnestirane osebe
SSKJ²
amnezíja -e ž (ȋ)
med. trajna ali začasna izguba spomina: zdravnik je ugotovil pretres možganov in amnezijo; delna, popolna, starostna amnezija
SSKJ²
ámniocentéza -e ž (ȃ-ẹ̑med.
postopek, pri katerem se s punkcijo skozi trebušno steno izsesa del plodovnice s celicami zarodka za analizo kromosomov ali genov: v večini držav je starejšim nosečnicam na razpolago amniocenteza; izvesti amniocentezo
SSKJ²
ámnion -a m (ȃ)
zool. notranja ovojnica zarodka pri sesalcih, pticah in plazilcih: amnion varuje zarodek pred poškodbami
SSKJ²
ámok -a m (ȃ)
zlasti pri Malajcih stanje duševne razdraženosti, ki se stopnjuje v besnost in ubijalsko manijo: biti prevzet od amoka; v prid. rabi: amok situacija pri kateri se posameznika polasti ubijalska manija na mestu, kjer je veliko ljudi, zato ga je treba čim prej ustaviti
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
amonál -a m (ȃ)
kem. varnostno razstrelivo, zlasti za rudnike in kamnolome: amonal v prahu
SSKJ²
amoniak gl. amonijak
SSKJ²
amonifikácija -e ž (á)
biol. razkroj organskih dušičnih snovi v amonijak: proces amonifikacije
SSKJ²
amónij -a m (ọ́)
kem. atomska skupina ali ion iz enega atoma dušika in štirih atomov vodika:
SSKJ²
amónijak in amóniak -a m (ọ̑)
brezbarven, ostro dišeč plin, ki se lahko utekočini: iz gnoja se širi duh po amonijaku
SSKJ²
amónijakov in amóniakov -a -o (ọ̑)
pridevnik od amonijak: amonijakova raztopina
SSKJ²
amónijev -a -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na amonij: amonijev nitrat, sulfat; amonijeve soli
SSKJ²
amonít -a m (ȋ)
pal. izumrli glavonožec, podoben sipi: amoniti in belemniti
SSKJ²
ámor -ja m (ȃ)
um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: porcelanasti amor; amor z lokom in puščico
SSKJ²
àmorála -e ž (ȁ-ȃ)
odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti
SSKJ²
àmorálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ)
ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: amoralen človek; amoralna družba / amoralno dejanje; amoralno stališče nasilja
SSKJ²
àmoralízem -zma m (ȁ-ī)
knjiž. nepriznavanje moralnih načel: naraščajoči amoralizem
SSKJ²
àmorálnost -i ž (ȁ-ȃ)
lastnost amoralnega človeka: njegova popolna amoralnost; amoralnost meščanske družbe / sla po zemlji ga peha v amoralnost
SSKJ²
ámorček -čka m (ȃ)
manjšalnica od amor: naslikal je amorčke s svetlimi perutnicami; ta otrok je lep kot amorček
SSKJ²
amorét -a m (ẹ̑)
um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: sredi trga je vodnjak s kamnitimi amoreti
SSKJ²
amórfen -fna -o prid. (ọ̑)
knjiž. ki je brez določene oblike; neizoblikovan, brezobličen: iz amorfne gmote modelirati kip; amorfna struktura / amorfna podoba mesta; njegova misel o umetnosti je še povsem amorfna / ekspr. amorfna množica neosveščena, nezavedna
// min. ki je brez kristalne strukture: amorfna snov; steklo je amorfno
SSKJ²
amórfnost -i ž (ọ̑)
knjiž. lastnost, značilnost amorfnega, brezobličnost: amorfnost gmote / amorfnost sloga
SSKJ²
Ámorjev -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Amorja: Amorjev kip
 
knjiž., ekspr. zadela ga je Amorjeva puščica zaljubil se je
SSKJ²
amortizácija -e ž (á)
1. delanje, povzročanje, da je kaj manj občutno, zlasti s pomočjo (vgrajene) priprave za blažitev sunkov in dušenje nihanja: amortizacija udarcev
2. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb
// postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija
3. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija posojila; amortizacija z žrebanjem
4. pravn. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice
SSKJ²
amortizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na amortizacijo: amortizacijska blazinica / amortizacijski fond / amortizacijski načrt za izplačilo obveznic; amortizacijsko posojilo / amortizacijski postopek
♦ 
aer. amortizacijska noga priprava pod repom letala, ki blaži sunke pri vožnji po tleh
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
amortizêr -ja m (ȇ)
teh. priprava za blažitev sunkov in dušenje nihanja; blažilnik: v avtu se je zlomil levi amortizer; hidravlični, teleskopski amortizerji / gumijasti amortizerji za napenjanje šotorskih vrvi
SSKJ²
amortizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati manj občutno, zlasti s pomočjo (vgrajene) priprave za blažitev sunkov in dušenje nihanja: amortizirati pritiske, tresljaje; amortizirati sunke, trke, udarce / pren. amortizirati napetosti, politične želje
2. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva
3. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice; dolg se amortizira
4. pravn. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico
    amortizírati se 
    imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira
    amortizíran -a -o:
    amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih
SSKJ²
àmpak1 člen. (ȁpog.
1. izraža veliko mero: ampak smo imeli srečo! / iron. ampak si pameten!
2. izraža začudenje, nevoljo: ampak, da je to mogoče! ampak, otroci, tega pa ne!
SSKJ²
àmpak2 in ampak vez. (ȁv protivnem priredju
1. za uvajanje nove trditve namesto prej zanikane: ne piše za mladino, ampak za odrasle; ni si upal naprej, ampak se je ustavil pred vrati; prosil ga nisem jaz, ampak narobe, on mene
2. nav. ekspr., v zvezi ne samo, ne le – ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega: ni le svetoval, ampak tudi pomagal; dobil je ne le večerjo, ampak tudi prenočišče; v njem ni imel samo predstojnika, ampak tudi prijatelja / obraz ni bil več samo bled, ampak bel kakor kreda; nič nima, ampak prav nič
3. ekspr. za izražanje nasprotja s prej povedanim: lista po knjigi, ampak uči se ne; takrat sem že vedel, kaj je denar, ampak prepozno; lep je, ampak drag
4. pog., ekspr., na začetku (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: Ampak pogovarjajmo se rajši o čem drugem! ampak to pa že moram reči, da je bila pametna ženska; ampak čast komur čast, govoriti pa znaš
SSKJ²
ampakovánje -a s (ȃ)
nav. iron. raba veznika ampak v stavkih, ki niso protivni: Cankar v svojih prvih knjigah ni poznal ampakovanja
SSKJ²
ampelografíja -e ž (ȋ)
veda, ki proučuje vrste vinskih trt: posvetiti se študiju ampelografije
SSKJ²
ampêr -a m (ȇ)
fiz. enota za merjenje jakosti električnega toka: meriti v amperih; varovalka za deset amperov [A]
SSKJ²
ampêrméter -tra m (ȇ-ẹ̄)
elektr. priprava za merjenje jakosti električnega toka: vključiti ampermeter; laboratorijski, prenosni ampermeter
SSKJ²
ampêrsekúnda in ampere-sekunda -e [ampêr-sekúndaž (ȇ-ȗ)
fiz. enota za merjenje elektrine:
SSKJ²
ampêrski -a -o (ȇ)
pridevnik od amper: amperska skala na ampermetru
SSKJ²
amplifikácija -e ž (á)
knjiž. razširitev, povečanje: pisatelj je dal preprosti situaciji ustrezno amplifikacijo / retorično razgibana amplifikacija; stilistična amplifikacija izražanje, podajanje s kopičenjem izrazov
SSKJ²
amplitúda -e ž (ȗ)
1. fiz. največja vrednost nihajoče fizikalne količine: amplituda električne napetosti; amplituda nihanja; amplituda odmika nihala
2. razpon, razlika med najvišjo in najnižjo vrednostjo, mero česa: temperaturna amplituda; amplituda bibavice; pren. čustvena amplituda; široka amplituda umetnikovih interesov
♦ 
biol. ekološka amplituda obseg, v katerem se živo bitje zmore prilagajati različnemu okolju
SSKJ²
amplitúden -dna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na amplitudo: amplitudni kot; amplitudna modulacija modulacija, pri kateri se spreminja amplituda nihanja
SSKJ²
ampúla -e ž (ȗ)
neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje: steklena ampula; odbiti vrh ampule / ampula seruma
♦ 
anat. razširjeni del cevastega organa
SSKJ²
ampulíran -a -o prid. (ȋ)
ki je neprodušno zaprt v stekleničko, navadno za vbrizganje: ampulirana zdravila
SSKJ²
amputácija -e ž (á)
kirurška odstranitev uda telesa: zdravnik se je odločil za takojšnjo amputacijo; amputacija noge; pren. velika etnična amputacija
SSKJ²
amputacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na amputacijo: amputacijski štrcelj
 
med. amputacijski nož
SSKJ²
amputíranec -nca m (ȋ)
komur so amputirali kak ud telesa: proteze za amputirance
SSKJ²
amputírati -am dov. in nedov. (ȋ)
opraviti amputacijo: amputirati ranjeno nogo pod kolenom / moral si je dati amputirati vse prste
    amputíran -a -o:
    amputirano stopalo
SSKJ²
amulét -a m (ẹ̑)
predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: nositi amulet okrog vratu; dragocen amulet; amulet zoper bolezni
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
àmúzičen -čna -o prid. (ȁ-ú)
ki je brez čuta, smisla za umetnost: amuzično občinstvo umetnika ne razume; estetsko amuzičen
SSKJ²
àmúzičnost -i ž (ȁ-ú)
lastnost amuzičnega človeka: kritikova amuzičnost; amuzičnost v pojmovanju filmske umetnosti
SSKJ²
àmuzikálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ)
ki je brez čuta, smisla za glasbo: je povsem amuzikalen človek
SSKJ²
anabaptíst -a m (ȋ)
pripadnik anabaptizma, prekrščevalec: nauki anabaptistov
SSKJ²
anabaptístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na anabaptiste ali anabaptizem: anabaptistična ločina
SSKJ²
anabaptístovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na anabaptiste:
SSKJ²
anabaptízem -zma m (ī)
zlasti v 16. stoletju verska ločina, ki zahteva ponovni krst odraslih, prekrščevalstvo: pripadniki anabaptizma
SSKJ²
anabóličen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na anabolik: anabolični hormon, steroid; snov z anaboličnim učinkom
SSKJ²
anabólik -a m (ọ́kem.
snov, ki pospešuje izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti prirast mišične mase: jemanje, uživanje prepovedanih anabolikov; anabolik testosteron; stranski učinki anabolikov
SSKJ²
ànacionálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ)
narodno brezbrižen: delovanje anacionalnih in protinacionalnih elementov; očitali so mu, da je anacionalen / anacionalna politika stranke / razsvetljenstvo je po svoji naravi anacionalno
SSKJ²
anaeróben -bna -o prid. (ọ̑)
biol. ki za življenje ne potrebuje prostega kisika: anaerobne bakterije / anaerobno gnitje
SSKJ²
anaerobióza -e ž (ọ̑)
biol. pridobivanje življenjske energije brez uporabe prostega kisika:
SSKJ²
anafilaksíja -e ž (ȋ)
med. preobčutljivost organizma za vbrizgane tuje beljakovine: proučevati anafilaksijo
SSKJ²
anafiláktičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na anafilaksijo: doživeti anafilaktični šok; anafilaktična reakcija po piku čebele
SSKJ²
anáfora -e ž (á)
lit. ponovitev iste besede ali besedne skupine na začetku zaporednih stavkov ali verzov: uporabljati anafore
SSKJ²
anafóričen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na anaforo: anaforična stanca
♦ 
jezikosl. anaforični zaimek zaimek, ki obnavlja pomen predhodne besede
SSKJ²
anagráf -a m (ȃ)
adm. register stalnega prebivalstva: predložil je anagraf mesta
// nekdaj urad za prijavljanje in odjavljanje prebivalcev: anagraf vodi evidenco o prebivalstvu
SSKJ²
anagráfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na anagraf: anagrafski podatki / anagrafski urad
SSKJ²
anagrám -a m (ȃ)
s prestavitvijo črk nastala nova beseda: beseda leto je anagram od telo; večina njegovih del je izšla pod psevdonimi in anagrami
SSKJ²
anahorét -a m (ẹ̑)
knjiž. puščavnik: živel je kot anahoret
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
anahorétski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od anahoret, puščavniški: anahoretsko življenje
SSKJ²
anahronístičen -čna -o prid. (í)
ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben: anahronistična politika; anahronistično gledanje na dobo; to delo je danes že anahronistično
SSKJ²
anahronízem -zma m (ī)
pojav ali dejstvo, ki ni v skladu s časom ali razmerami, v katerih nastopa: njegovo opisovanje kmečkega življenja je živ anahronizem; družbeni anahronizem / kronist je zagrešil nekaj neznatnih anahronizmov pomot v zvezi s časovno opredelitvijo
SSKJ²
anakolút -a m (ȗ)
jezikosl., lit. nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna: tak stavek je primer anakoluta
SSKJ²
anakónda -e ž (ọ̑)
zool. zelo velika južnoameriška kača, Eunectes murinus: kajmani, piraje in anakonde
SSKJ²
anakreóntik -a m (ọ́)
lit. kdor piše anakreontske pesmi: slovenski anakreontik Vodnik
SSKJ²
anakreóntika -e ž (ọ́)
lit. pesništvo, ki opeva brezskrbno življenje, vino, ljubezen: Vodnikovo zanimanje za anakreontiko / rokoko in anakreontika
SSKJ²
anakreóntski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na anakreontike ali anakreontiko: anakreontska motivika; anakreontska pesem
SSKJ²
anakrúza -e ž (ȗ)
lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo
SSKJ²
análen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na anus: analna odprtina
SSKJ²
analfabét -a m (ẹ̑)
kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet; število analfabetov pada
// slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet
SSKJ²
analfabetízem -zma m (ī)
neznanje branja in pisanja; nepismenost: odpraviti analfabetizem; boj proti analfabetizmu
// slabš. nevednost v kaki stroki: politični analfabetizem
SSKJ²
analfabétski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od analfabet: analfabetski tečaj
SSKJ²
analgétik -a m (ẹ́)
farm. zdravilo proti bolečinam: sintetični analgetiki
SSKJ²
análi -ov m mn. (ȃ)
zapisi pomembnejših dogodkov po letih, letopis: društveni anali; anali slovenske kulture / to je zapisano v starih analih; pren. ta koncert bo prišel v anale našega glasbenega življenja
SSKJ²
analíst -a m (ȋ)
1. analitik: analist je komentiral razpoloženje na trgu; politični analist / forenzični analist forenzik
2. knjiž. pisec analov, letopisec: te vire so uporabljali mnogi poznejši analisti; anonimni analist; kronisti in analisti
SSKJ²
analístičen -čna -o prid. (í)
knjiž. nanašajoč se na anale: analistična pripoved; analistično dopisovanje
SSKJ²
analítičarka -e ž (í)
ženska, ki analizira: opazovalka in analitičarka medijev; mnenje, nasveti analitičarke / finančna, politična analitičarka
SSKJ²
analítičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na analizo: analitični postopek; analitični pristop k reševanju problemov; analitične metode; analitična obdelava podatkov; analitična orodja; analitično reševanje problemov / analitični članki; analitični oris književnega dela; analitična kritika / analitični um; analitične sposobnosti; analitično mišljenje / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična evidenca dobaviteljev, kupcev; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja
♦ 
kem. analitična kemija analizna; lit. analitična drama drama, ki postopoma razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno
SSKJ²
analítik -a m (í)
kdor analizira: literarni zgodovinar je predvsem analitik; globok, hladen, izrazit analitik; analitik družbe, življenja; ekonomist analitik; mnenja, napovedi, ocene, pričakovanja analitikov; posli analitika in planerja / borzni, ekonomski, finančni, gospodarski, tržni analitik; medijski, politični analitik; vojaški analitik / kemik analitik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
analítika -e ž (í)
nauk ali teorija o analizi: poglavje iz analitike / analitika in statistična služba podjetja
SSKJ²
analítski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na analizo: analitske metode / analitska ocena delovnih mest / analitski oddelek; uvedli so analitsko službo / analitska hiša ustanova, ki ocenjuje, presoja poslovanje, stanje (podjetij) na trgu / analitska kemija analizna
SSKJ²
analíza -e ž (ȋ)
ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza
 
fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami
// temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate
SSKJ²
analizánt -a m (ā ápsiht.
kdor je analiziran: analizant predpostavlja, da analitik pozna odgovor na njegovo težavo
SSKJ²
analizátor -ja m (ȃ)
1. analitik: bil je analizator tedanje meščanske družbe; globok analizator
// šah. kdor razčlenjuje partije, poteze, pozicije: moštvo je imelo pri dvoboju na razpolago pet analizatorjev
2. teh. naprava za analiziranje: analizator plinov; analizator zvoka
♦ 
mat. diferencialni analizator naprava za reševanje diferencialnih enačb
SSKJ²
analízen -zna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na analizo: analizni podatki o vinu; analizni postopki; analizne metode, tehnike / analizni izvidi; analizni laboratorij
 
kem. analizna kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; teh. analizna tehtnica analitična
SSKJ²
analizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od analizirati: kritično analiziranje vzgojne prakse; težnja po analiziranju
SSKJ²
analizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati analizo, razčlenjevati: analizirati gospodarske razmere; kreditne zahteve podjetij bodo banke vsestransko analizirale / pravilno analizirati položaj presojati, ocenjevati
 
jezikosl. analizirati stavek; kem. analizirati ugotavljati elemente ali atomske skupine v spojinah ali zmeseh; šah. analizirati potezo, pozicijo
SSKJ²
analóg -a m (ọ̑)
1. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analog jubilejnemu zborniku; marljiva kranjska čebelica je še najbližji živalski analog pridnega Kranjca
2. kem. spojina, ki ima podobno strukturo in navadno tudi funkcijo kot kaka druga, a se od nje razlikuje po kaki sestavini: inzulinski analog; analog beljakovinske spojine
SSKJ²
analógen1 -gna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na analogijo, podoben: analogen pojav, razvoj; moje stališče je analogno njegovemu / analogno sklepanje sklepanje po analogiji
 
biol. analogni organi po funkciji podobni organi različnega nastanka in zgradbe
SSKJ²
analógen2 -gna -o prid. (ọ̑)
1. ki posreduje podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni oddajnik; program pretvarja analogni signal v digitalnega; pretvoriti digitalne podatke v analogno obliko / analogni zapis podatkov
// ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem, priključek, vhod; analogni fotoaparat, telefon; analogne naprave; analogna televizija / analogna fotografija; analogna telefonija
2. ki kaže določeno vrednost s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: na armaturni plošči je analogni merilnik hitrosti; analogna ura
SSKJ²
analógičen -čna -o prid. (ọ́)
analogen1analogični zaključki
SSKJ²
analogíja -e ž (ȋ)
pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji
 
jezikosl. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika
SSKJ²
analógnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost analognega, podobnost: analognost literarnih procesov
SSKJ²
análogon -a m (ȃ)
knjiž. analogen, podoben pojav ali predmet: knjiga naj bi bila analogon jubilejnemu zborniku
SSKJ²
anamnéstičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na anamnezo: bolnikovi anamnestični podatki / anamnestični podatki o obtožencu
SSKJ²
anamnéza -e ž (ẹ̑)
med. podatki o bolnikovem zdravstvenem stanju pred boleznijo: anamneza mu je pomagala do pravilne diagnoze; bolnikova, družinska anamneza
♦ 
filoz. anamneza po Platonu spominjanje duše na življenje, kakršno je imela pred vstopom v človekovo telo; pravn. kriminalna, socialna anamneza podatki o obtoženčevi kriminalni, socialni preteklosti
SSKJ²
ánanas -a m (ȃ)
tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa; nikoli prej ni jedla ananasa; v prid. rabi: ananas liker
 
agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu
SSKJ²
ánanasov -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ananas: ananasovi lističi / ananasov kompot
SSKJ²
anapést -a m (ẹ̑)
lit. trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom: napisal je odo v anapestih
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
anapéstovski -a -o (ẹ̑)
pridevnik od anapest: anapestovski ritem
SSKJ²
anárhičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na anarhijo: anarhična dežela / anarhično gospodarstvo / ekspr. temu je vzrok njegova anarhična narava neuravnovešena, neurejena
♦ 
polit. anarhična doba doba brezvladja
SSKJ²
anárhičnost -i ž (á)
neurejenost, neorganiziranost: anarhičnost produkcije; anarhičnost gospodarskega sistema
SSKJ²
anarhíja -e ž (ȋ)
stanje brez reda, brez organiziranosti, neurejenost: v državi je vladala popolna anarhija; v poeziji je prišlo do anarhije; tako poslovanje vodi v anarhijo / ekspr. kakšna anarhija je v tej hiši nered, zmeda
// nenačrtno delo ali poslovanje: anarhija v proizvodnji
♦ 
polit. stanje v državi brez prave oblasti; brezvladje, brezpravnost
SSKJ²
anarhíst -a m (ȋ)
pristaš anarhizma: v boj so posegli anarhisti
// ekspr. upornež, neposlušnež: včasih je rad ubogal, zdaj je postal pa pravi anarhist
SSKJ²
anarhístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na anarhiste ali anarhizem: anarhistični elementi; anarhistična miselnost; anarhistično pojmovanje demokracije
SSKJ²
anarhístka -e ž (ȋ)
pristašinja anarhizma: anarhistka in revolucionarka
// ekspr. upornica: nič ne uboga, je prava anarhistka
SSKJ²
anarhístovski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na anarhiste: anarhistovski atentat
SSKJ²
anarhízem -zma m (ī)
nazor, gibanje, ki ne priznava avtoritete in družbene ureditve: anarhizem in nihilizem; malomeščanski anarhizem
SSKJ²
anarhoíden -dna -o prid. (ȋ)
knjiž. ki teži, se nagiba k anarhiji: anarhoidna gledališka politika; anarhoidno pojmovanje demokracije
SSKJ²
anárhoindividualístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki se nagiba k anarhiji in poudarja vlogo posameznika: anarhoindividualistični politični nazori ekspresionistov; anarhoindividualistično gledanje na stvari
SSKJ²
anárhosindikalístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na anarhosindikalizem: anarhosindikalistična organizacija; anarhosindikalistično pojmovanje
SSKJ²
anárhosindikalízem -zma m (ȃ-ī)
polit. anarhistična smer v delavskem gibanju, ki priznava sindikate kot edino organizacijo delavskega razreda: zavzemal se je za anarhosindikalizem
SSKJ²
anastátičen -čna -o prid. (á)
tisk., nekdaj nanašajoč se na prenos originala na litografski kamen brez fotografiranja: anastatični ponatis
SSKJ²
anastigmát -a m (ȃ)
fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez astigmatizma:
SSKJ²
anastomozírati -am nedov. in dov. (ȋ)
biol. prehajati drug v drugega: krvne žilice anastomozirajo
SSKJ²
anátema1 -e ž (ȃ)
rel. izobčenje iz Cerkve: izreči anatemo nad odpadnikom; pren. izšla je kritika, polna ostre anateme
SSKJ²
anátema2 medm. (ȃ)
knjiž. izraža izobčenje iz Cerkve: zaradi krivih naukov: anatema; sam.: izreči svečani anatema; pren. na pisatelja je padel anatema
SSKJ²
anatematizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
rel. izobčiti iz Cerkve:
SSKJ²
anatemizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. obsoditi, prekleti, izobčiti: vsega novega v umetnosti ni mogoče kratko malo anatemizirati
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
anatóm -a m (ọ̑)
strokovnjak za anatomijo: bil je eden najboljših anatomov svojega časa; pren. pisatelj je anatom duše
SSKJ²
anatómičen -čna -o prid. (ọ́)
star. anatomski: anatomični ustroj roke
SSKJ²
anatomíja -e ž (ȋ)
veda o zgradbi telesa živih bitij: dognanja anatomije / izpit iz anatomije
// zgradba telesa živih bitij: živalska anatomija; anatomija človeka, konja; anatomija mišic; pren. anatomija meščanske družbe
♦ 
biol. primerjalna anatomija veda, ki primerja zgradbo posameznih organov pri različnih vrstah organizmov
SSKJ²
anatomizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. podrobno razstaviti, razčleniti: anatomizirati človekovo ravnanje
    anatomizíran -a -o:
    anatomiziran značaj
SSKJ²
anatómka -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za anatomijo:
SSKJ²
anatómski -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na anatomijo: anatomski inštitut / anatomski atlas / anatomsko predavanje / njegovi dolgi roki sta anatomska posebnost; anatomske spremembe telesa
    anatómsko prisl.:
    um. anatomsko poudarjeni prsni koš kipa
SSKJ²
andalúški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Andaluzijce ali Andaluzijo: andaluško narečje / andaluški konj
SSKJ²
andalúzijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na Andaluzijce ali Andaluzijo: andaluzijski ples; andaluzijska mesta; andaluzijsko sonce / andaluzijski konji
SSKJ²
andaluzít -a m (ȋ)
min. rudnina stebričasti rombični aluminijev silikat:
SSKJ²
andánte prisl. (ȃ)
glasb., označba za hitrost izvajanja zmerno hitro, korakajoče: igrati andante
    andánte -a m
    stavek ali skladba v tem tempu: andante v G-duru
SSKJ²
andantíno prisl. (ȋ)
glasb., označba za hitrost izvajanja hitreje kot andante: igrati andantino
    andantíno -a m
    stavek ali skladba v tem tempu: andantino v Es-duru
SSKJ²
andezít -a m (ȋ)
petr. svetlo zelena ali temna predornina:
SSKJ²
andezíten -tna -o (ȋ)
pridevnik od andezit: andezitni groh
SSKJ²
andiníst -a m (ȋ)
kdor se udeleži odprave v Ande: argentinski, slovenski andinist; pisatelj in andinist
SSKJ²
andinízem -zma m (ī)
alp. vzpenjanje na najvišje vrhove Andov: polstoletna zgodovina andinizma slovenskih izseljencev v Argentini; predavanje o andinizmu
SSKJ²
andragóg -a m (ọ̑)
strokovnjak za andragogiko: posvet andragogov in direktorjev izobraževalnih centrov za odrasle
SSKJ²
andragógika -e ž (ọ́)
veda o vzgajanju in izobraževanju odraslih: predavanja temeljijo na izsledkih andragogike; ustanovili so katedro za andragogiko
SSKJ²
andragóginja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za andragogiko: dveurno delavnico bo vodila izkušena andragoginja
SSKJ²
andragóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na andragogiko: andragoški center; andragoška stroka; različne andragoške ustanove ponujajo tečaje za odrasle
SSKJ²
andróga -e ž (ọ̄)
zool. zelo ploščata manjša sladkovodna riba s topim gobcem in z rdečkastimi spodnjimi plavutmi, Blicca björkna:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
androgamét -a m (ẹ̑)
biol. androgameta
SSKJ²
androgaméta -e ž (ẹ̑)
biol. moška spolna celica:
SSKJ²
androgín -a m (ȋ)
knjiž. hermafrodit, dvospolnik
SSKJ²
andromaníja -e ž (ȋ)
bolezensko povečana spolna sla žensk; nimfomanija: trpi za andromanijo
SSKJ²
ándropávza -e ž (ȃ-ȃ)
skupek bioloških in psiholoških sprememb, ki se zaradi upadanja testosterona pri nekaterih moških pojavijo navadno po 50. letu in se kažejo zlasti v zmanjšani spolni sli: veliko moških se v času andropavze pritožuje nad slabšo erekcijo; simptomi andropavze
SSKJ²
anekdóta -e ž (ọ̑)
kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku: o njem so krožile različne anekdote; pripovedovati anekdote; v razlago vpletati anekdote; dvoumne, kosmate anekdote; anekdote iz Balzacovega življenja
SSKJ²
anekdótičen -čna -o prid. (ọ́)
knjiž. nanašajoč se na anekdoto: anekdotičen zapis; anekdotična novelistika / anekdotični humor / ta človek ima že kar anekdotično smolo
    anekdótično prisl.:
    anekdotično zgrajena zgodba
SSKJ²
anekdótičnost -i ž (ọ́)
knjiž. lastnost, značilnost anekdotičnega: njegova novela je lep primer za anekdotičnost pripovedovanja
SSKJ²
anekdótski -a -o prid. (ọ̑)
anekdotičen: bežne, anekdotske skice / pisal je v anekdotskem stilu
SSKJ²
áneks tudi anéks -a m (ȃ; ẹ̑)
knjiž. priloga k spisu ali pogodbi; dodatek, priključek: izdaja ima tudi tekstnokritični aneks; aneks konvencije o cestnem prometu; aneks memoranduma
// prizidek: aneks k valjarniški lopi
SSKJ²
aneksíja -e ž (ȋ)
nasilna pripojitev tujega ozemlja kaki državi, priključitev: izvesti aneksijo; italijanska aneksija; aneksija Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski; aneksija k Nemčiji
SSKJ²
aneksíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aneksijo: aneksijski načrt, odlok
 
zgod. aneksijska kriza kriza, nastala po priključitvi Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski leta 1908
SSKJ²
aneksionístičen -čna -o prid. (í)
ki je usmerjen, ki teži k aneksiji: aneksionistični cilji; aneksionistična politika; aneksionistična stranka
SSKJ²
anektírati -am dov. in nedov. (ȋ)
izvesti aneksijo, priključiti: anektirati deželo; anektirati Avstrijo k Nemčiji
    anektíran -a -o:
    anektiranemu ozemlju niso dali samouprave
SSKJ²
anekuména -e ž (ẹ̑)
geogr. neobljudeno, za naselitev neugodno območje: šibkejša plemena so bila potisnjena v anekumene
SSKJ²
anémičen -čna -o prid. (ẹ́)
med. ki ima anemijo, slabokrven: anemičen bolnik; postati anemičen
// knjiž. neizrazit, medel: literatura je postajala vedno bolj anemična; osebe v povesti so nekam anemične
SSKJ²
anémičnost -i ž (ẹ́)
med. lastnost anemičnega: anemičnost otrok / knjiž. anemičnost naše realistične drame
SSKJ²
anemíja -e ž (ȋ)
med. bolezen zaradi zmanjšanja števila rdečih krvničk ali krvnega barvila, slabokrvnost: kronična, prirojena anemija; znaki anemije; pren. anemija današnje družbe
SSKJ²
anemíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od anemija: anemijski šumi
SSKJ²
anémik -a m (ẹ́)
med. kdor ima anemijo:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
anemográf -a m (ȃ)
meteor. priprava za merjenje in hkratno zapisovanje hitrosti in smeri vetra:
SSKJ²
anemométer -tra m (ẹ̄)
meteor. priprava za merjenje hitrosti in smeri vetra: radarski anemometer
SSKJ²
anemóna -e ž (ọ̑)
vrtn., navadno v zvezi žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria: šopek anemon
SSKJ²
anergíja -e ž (ȋ)
fiz. del energije, ki se v tehnični napravi ne da izkoristiti za opravljanje dela: energijo delimo v eksergijo in anergijo
SSKJ²
aneroíd -a m (ȋ)
fiz. kovinska priprava za merjenje zračnega pritiska: pogledati na aneroid
SSKJ²
anestétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na anestezijo: anestetični učinek; anestetična krema; anestetično sredstvo
SSKJ²
anestétik -a m (ẹ́)
med. sredstvo za anestezijo: vbrizgati anestetik
SSKJ²
anestezíja -e ž (ȋ)
med. umetno povzročena neobčutljivost telesa ali posameznih organov; omama, omrtvičenje: lokalna, splošna anestezija; moderno sredstvo za anestezijo / dati anestezijo
// bolezenska neobčutljivost: anestezija prstov zaradi gobavosti
SSKJ²
anesteziológ -a m (ọ̑)
med. zdravnik specialist za anesteziologijo, reanimatologijo, intenzivno medicino in lajšanje bolečine po operaciji: anesteziolog je pred operacijo ocenil splošno zdravstveno stanje bolnika
SSKJ²
anesteziologíja -e ž (ȋmed.
veda, ki se ukvarja z anestezijo in vzdrževanjem življenjskih funkcij med operacijo: metode anesteziologije; odločila se je za specializacijo iz anesteziologije
SSKJ²
anesteziológinja -e ž (ọ̑)
med. zdravnica specialistka za anesteziologijo, reanimatologijo, intenzivno medicino in lajšanje bolečine po operaciji: specialistka anesteziologinja; pogovor z anesteziologinjo; dela kot anesteziologinja na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
SSKJ²
anesteziolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na anesteziologe ali anesteziologijo: anesteziološki pripomoček; anesteziološka ambulanta; sodobne anesteziološke metode / anesteziološki oddelek
SSKJ²
anestezírati -am dov. in nedov. (ȋ)
med. narediti, dati anestezijo; omamiti, omrtvičiti: anestezirati poškodovanca
    anestezíran -a -o:
    anesteziran bolnik; anesteziran ud
SSKJ²
anestezíst -a m (ȋ)
kdor daje anestezijo, med. anesteziolog: za anestezijo pri bolniku skrbita zdravnik anestezist in medicinska sestra
SSKJ²
anestezístka -e ž (ȋ)
ženska, ki daje anestezijo, med. anesteziologinja: po končanem študiju medicine se je zaposlila kot anestezistka na Onkološkem inštitutu v Ljubljani
SSKJ²
anevrízma -e ž (ȋmed.
omejeno bolezensko izbočenje stene arterije, vene, srca: anevrizma trebušne aorte; anevrizma v možganih; razpok anevrizme
SSKJ²
angažíranje -a s (ȋ)
glagolnik od angažirati: angažiranje igralcev; angažiranje tuje delovne sile / naloga zahteva precej truda in angažiranja vseh zaposlenih / v boju proti tuberkulozi je nujno večje angažiranje vse zdravstvene službe
SSKJ²
angažíranost -i ž (ȋ)
zelo aktiven, dejaven odnos do česa, zavzetost: v drami je avtor pokazal svojo angažiranost v teh vprašanjih; aktivna, družbena, osebna angažiranost; angažiranost za politične probleme / ta film zahteva veliko emocionalne gledalčeve angažiranosti vključitve, vživetosti
SSKJ²
angažírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. nastaviti, zaposliti, zlasti na umetniškem področju: angažirati umetnika v gledališču
2. pritegniti, uporabiti za določen namen: angažirali so vse sile, da bi ublažili položaj
 
ekon. angažirati kredit
// publ. povzročiti popolno zaposlenost s kako stvarjo: brigado je angažiral nemški napad
    angažírati se 
    1. vključiti se v delo: angažirati se pri delu, v vojaški akciji, v organizaciji, v življenju
    2. zavzeti se, zavzemati se: zelo se angažirati za zadružništvo
    3. zastar. obvezati se za kaj, zagotoviti si: angažirati se za prvi valček
    angažíran -a -o:
    angažiran v operi; družbeno angažirana literatura
SSKJ²
angažmá -ja m (ȃ)
1. nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju: dobiti, sprejeti angažma v operi; ponudili so mu stalni angažma / drama je sklenila z njo angažma dogovor, pogodbo o zaposlitvi
2. angažiranost: osebni, politični angažma; angažma množic / odklanja aktivni angažma vključitev, sodelovanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ángel -a m (á)
1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli; zbori angelov; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko / pesn. angel miru; angel smrti smrt / angel iz belega marmorja
2. ekspr. zelo dober človek, navadno ženska: moja mati je bila angel; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor angel moj
SSKJ²
ángelc -a m (á)
star. angel, angelček: krilati, nebeški angelci; ekspr. vino je dobro, da bi ga angelci pili zelo dobro
SSKJ²
ángelček -čka m (á)
manjšalnica od angel: angelček božji; bila je ljubka kot angelček / baročni angelček s harfo v roki
SSKJ²
angélika -e ž (ẹ̄)
bot. do dva metra visoka gozdna ali vrtna zdravilna rastlina, Angelica: gozdna angelika
SSKJ²
ángelov -a -o prid. (á)
nanašajoč se na angela: angelova trobenta / angelovo češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko
SSKJ²
ángelski -a -o prid.(á)
nanašajoč se na angele: angelski zbori / ta otrok ima angelski obraz; angelska lepota / angelsko češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko
    ángelsko prisl.:
    angelsko čista duša; ekspr. s tem otrokom je treba biti angelsko potrpežljiv zelo
SSKJ²
angína -e ž (ȋ)
vnetje mandeljnov in žrela: dobiti, imeti angino; gnojna angina
SSKJ²
angina pectoris angine pectoris [angína péktorisž (ȋ, ẹ̑)
med. srčna bolezen z napadi hudih bolečin in tesnobe v prsih: umrl je za angino pectoris; lahka angina pectoris
SSKJ²
anginózen -zna -o (ọ̑)
pridevnik od angina: anginozni simptomi
SSKJ²
angiografíja -e ž (ȋmed.
rentgensko slikanje žil z uporabo vbrizganega kontrastnega sredstva: angiografija koronarnih arterij
SSKJ²
angiológ -a m (ọ̑)
zdravnik specialist za angiologijo: pregled pri angiologu
SSKJ²
angiologíja -e ž (ȋ)
veda o žilah in žilnih boleznih: ves čas sledi novostim v angiologiji / oddelek za kardiologijo in angiologijo
SSKJ²
angiolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na angiologe ali angiologijo: svetovni angiološki kongres; angiološki pregled; angiološka ambulanta
SSKJ²
ángioplástika -e ž (ȃ-ámed.
širjenje zoženih žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček: z angioplastiko so razširili ledvično arterijo / uspešna angioplastika
SSKJ²
angléščina -e ž (ẹ̑)
angleški jezik: pasivno obvlada angleščino; prevajati iz angleščine; ameriška angleščina / drugo uro bomo imeli angleščino pouk tega jezika
SSKJ²
angléški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik; angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ 
adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; glasb. angleški rog altovska oboa; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajine
    angléško prisl.:
    govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča
SSKJ²
angléžiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti angleškega jezika: mlajši rod je samo še angležil; vsesplošno angležiti
SSKJ²
anglicízem -zma m (ī)
jezikosl. element angleščine v kakem drugem jeziku: anglicizmi v francoščini
SSKJ²
anglikánec -nca m (ȃ)
pripadnik anglikanizma: je vnet anglikanec
SSKJ²
anglikanízem -zma m (ī)
protestantsko usmerjena vera na Angleškem: zgodovina anglikanizma
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
anglikánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na anglikance ali anglikanizem: anglikanski duhovnik; Anglikanska cerkev
SSKJ²
anglikánstvo -a s (ȃ)
protestantsko usmerjena vera na Angleškem:
SSKJ²
anglíst -a m (ȋ)
strokovnjak za anglistiko: eden najbolj znanih slovenskih anglistov / seminar za profesorje angliste / pog. sestanek anglistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za anglistiko
SSKJ²
anglístika -e ž (í)
veda o angleškem jeziku in književnosti: revija za anglistiko in amerikanistiko / seminar za slušatelje anglistike ljubljanske univerze oddelka za to vedo
SSKJ²
anglístka -e ž (ȋ)
strokovnjakinja za anglistiko:
SSKJ²
anglizácija -e ž (á)
prilagajanje angleškemu načinu življenja in mišljenja: prebivalci so se desetletja uspešno upirali poskusom anglizacije
SSKJ²
anglizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prilagajati angleškemu načinu življenja in mišljenja: anglizirati prebivalstvo
    anglizíran -a -o:
    priimek v anglizirani obliki
SSKJ²
ánglo- prvi del zvez (ȃ)
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: anglo-ameriške čete; anglo-ameriška misija; anglo-iranska pogajanja
SSKJ²
anglo... ali ánglo... prvi del zloženk (ȃ)
nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: anglofil / angloameriški
SSKJ²
ángloamerikánščina -e ž (ȃ-ȃpog.
ameriška angleščina: angloamerikanščina je postala svetovni sporazumevalni jezik
SSKJ²
ángloamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ)
nanašajoč se na Američane angleškega rodu: angloameriški pisatelj
SSKJ²
anglofíl -a m (ȋ)
kdor se navdušuje za angleško politiko ali kulturo: imeti koga za anglofila
SSKJ²
anglofílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na anglofile: njegov anglofilski znanec / anglofilska politika
SSKJ²
anglofílstvo -a s (ȋ)
anglofilska miselnost: bil je znan po svojem anglofilstvu
SSKJ²
anglofób -a m (ọ̑)
kdor je nasproten angleški politiki ali kulturi: zagrizen anglofob
SSKJ²
anglofónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na nekdanje britanske kolonije, ki uporabljajo angleščino kot uradni jezik: anglofonske države
SSKJ²
anglomán -a m (ȃ)
kdor se pretirano navdušuje za vse, kar je angleško: v Rusijo se je vrnil kot popoln angloman
SSKJ²
anglomaníja -e ž (ȋ)
nav. ekspr. pretirano navdušenje za vse, kar je angleško: anglomanija se je razširila po vsej Evropi
SSKJ²
ánglosaksónski -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
nanašajoč se na Anglosaksonce: anglosaksonski jezik
// nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane: ekonomika anglosaksonskih dežel
SSKJ²
anglosáški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Anglosase: anglosaška rokopisna književnost
// nanašajoč se na Angleže ali angleško govoreče Američane: značilnosti anglosaškega sveta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ángloslovénščina -e ž (ȃ-ẹ́ekspr.
slovenščina z elementi angleščine: besedila piše v angloslovenščini
SSKJ²
angóra -- v prid. rabi (ọ̑)
nanašajoč se na koze, kunce, mačke z dolgo dlako: angora koza / angora volna
SSKJ²
angórec -rca m (ọ̑)
pog. angorski kunec: gojiti angorce
SSKJ²
angórka -e ž (ọ̑pog.
1. angorska koza: dlaka angorke
2. angorska mačka: čistokrvna angorka
SSKJ²
angórski -a -o prid. (ọ̑)
v zvezi s koza, kunec, mačka ki ima dolgo, mehko dlako: čistokrvna angorska mačka / jopica iz angorske volne
SSKJ²
ángstrem in ångström -a [ánkstremm (ȃ)
fiz. enota za merjenje valovnih dolžin svetlobe:
SSKJ²
angúrija -e ž (ú)
nar. zahodno lubenica: zeleni olupki angurij / z angurijami zasajena njiva
SSKJ²
anhidríd -a m (ȋ)
kem. spojina, ki ji je odvzeta kemično vezana voda: anhidrid žveplove kisline
SSKJ²
anhidrít -a m (ȋ)
min. rudnina kalcijev sulfat:
SSKJ²
anihilácija -e ž (á)
fiz. združitev osnovnega delca in antidelca, pri čemer nastane sevalna energija: anihilacija elektrona in pozitrona
SSKJ²
anilín -a m (ȋ)
kem. rumenkasta oljnata tekočina, ki se rabi zlasti za izdelavo barvil:
SSKJ²
anilínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na anilin: anilinsko barvilo; anilinsko črnilo
♦ 
tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev
SSKJ²
animácija -e ž (á)
1. film., gled. navidezno oživljanje lutk, predmetov ali risanih figur s premikanjem, gibanjem le-teh: od konstrukcije lutke je odvisna dobra animacija; tehnika animacije / avtor risanke je dobil nagrado za režijo in animacijo; pren. to je značilno tako za izbor kot za animacijo snovi
2. organizirane športne in prostočasne dejavnosti za dopustnike, turiste, letoviščarje, zlasti v turističnih objektih: večerna animacija za otroke; na ladji je poskrbljeno za družabne animacije od jutra do večera
SSKJ²
animácijski in animacíjski -a -o prid. (á; ȋ)
nanašajoč se na animacijo: animacijska tehnika / animacijski program; animacijska služba v zdravilišču vsak dan prireja izlete
SSKJ²
animálen -lna -o prid. (ȃ)
živalski: animalni organizem / animalne beljakovine v mleku, mesu, jajcih / ekspr. v očeh mu je bral animalen strah / animalni instinkti
SSKJ²
animáličen -čna -o prid. (á)
animalen: animalični nagoni / ekspr. polastil se ga je animaličen strah
SSKJ²
animáličnost -i ž (á)
animalnost: elementarna animaličnost glavnega junaka
SSKJ²
animalíst -a m (ȋ)
1. kdor zagovarja pravice živali in se bori zanje: animalisti odkrivajo primere mučenja živali in odklanjajo poskuse na njih; prepričanja animalistov; pritiski, zahteve animalistov
2. umetnik, ki upodablja živali: bil je žanrist in animalist
SSKJ²
animálnost -i ž (ȃ)
lastnost animalnega, živalskost: animalnost v človeku
SSKJ²
animátor -ja m (ȃ)
kdor animira: bil je veseljak in animator vsake družbe; animator, mentor in organizator / izkušen športni animator; animatorji v hotelih, zdraviliščih; čarovnik in animator za otroke / odličen kulturni animator; animator hitrejšega razvoja knjižničarstva
// kdor animira otroke na oratoriju, zlasti mlajša oseba: ekipa, skupina animatorjev; delavnice, druženje, igre z animatorji / mladi animatorji; dekanijski animatorji za mladino
 
film. risar pomembnejših pozicij figur v risanem filmu; gled. oseba, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo, vodič
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
animátorka -e ž (ȃ)
ženska, ki animira: športna, turistična animatorka; animatorka v hotelu, zdravilišču; pevka in izkušena plesna animatorka / kulturna animatorka / animatorka na oratoriju
 
film. risarka pomembnejših pozicij figur v risanem filmu; gled. ženska, ki lutko samo premika, a ne govori zanjo
SSKJ²
animátorski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na animatorje ali animiranje: animatorska skupina je zbrane na prireditvi dodobra zaposlila
SSKJ²
animé -êja m (ẹ̑ ȇ)
japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: na Japonskem imajo kinodvorano, v kateri vrtijo samo animeje
SSKJ²
animírati -am dov. in nedov. (ȋ)
navdušiti, spodbuditi, razgibati1ta igralec zna animirati občinstvo; animiral jih je za petdnevni izlet po Italiji
 
gled. animirati lutko premikati jo in s tem ustvariti videz, da je živa
    animíran -a -o:
    pri predstavi so bile lutke slabo animirane; animirani film risani ali lutkovni
SSKJ²
animírka -e ž (ȋ)
uslužbenka v nočnem lokalu, ki zabava goste: prisedla je mlada animirka
SSKJ²
animíst -a m (ȋ)
pripadnik animizma:
SSKJ²
animístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na animizem: animistično mišljenje, verovanje / animistični kulti
SSKJ²
animízem -zma m (ī)
verovanje nekaterih ljudstev, da je v vseh stvareh duh, duša: animizem in totemizem
SSKJ²
animózen -zna -o prid. (ọ̑)
knjiž. nenaklonjen, sovražen: animozno vedenje
SSKJ²
animóznost -i ž (ọ̑)
knjiž. nenaklonjenost, sovražnost: moje stališče do njega je brez vsake animoznosti; animoznost med igralcema
SSKJ²
anión -a m (ọ̑)
fiz. negativno naelektren ion: soli v vodni raztopini razpadejo na anione in katione; hidroksilni anioni
SSKJ²
aniónski -a -o (ọ̑)
pridevnik od anion: anionska hidroliza
SSKJ²
anizogamíja -e ž (ȋ)
biol. spolno razmnoževanje z različno velikimi spolnimi celicami:
SSKJ²
anizotrópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na anizotropijo: anizotropna snov
SSKJ²
anizotropíja -e ž (ȋ)
fiz. pojav, da ima snov v različnih smereh različne fizikalne lastnosti: optična anizotropija kristala
SSKJ²
ankéta -e ž (ẹ̑)
1. zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju: izvesti, organizirati, razpisati anketo; anonimna, pisna anketa; anketa o prometu; anketa med delavci
// vprašalna pola: izpolniti, obdelati anketo
2. zastar. posvetovanje izvedencev: sklicati anketo; zbrati se na anketo
// komisija: parlamentarna anketa
SSKJ²
ankétar -ja m (ẹ̑)
kdor anketira: anketar zbira podatke
SSKJ²
ankétarka -e ž (ẹ̑)
ženska, ki anketira: poklicalo je neko dekle in se predstavilo kot anketarka podjetja
SSKJ²
ankéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na anketo: anketna metoda dela; odgovoriti na anketna vprašanja / izpolniti anketni list / anketni odbor
 
film. anketni film filmski prikaz javnega mnenja o kakem sodobnem vprašanju
SSKJ²
anketíranec -nca m (ȋ)
kdor je anketiran: anketiranec je izpolnil anketni list; v anketi je petdeset odstotkov anketirancev predlagalo spremembo
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
anketíranje -a s (ȋ)
glagolnik od anketirati: osebno anketiranje; dobiti podatke z anketiranjem dijakov; metoda anketiranja
SSKJ²
anketíranka -e ž (ȋ)
ženska, ki je anketirana: anketiranka je odgovorila na vsa vprašanja
SSKJ²
anketírati -am nedov. in dov. (ȋ)
zbirati podatke ali mnenja o določenem vprašanju: anketirati bralce; anketirati mladino različne starosti
    anketíran -a -o:
    dvajset odstotkov anketiranih delavcev se vozi na delo z vlakom; anketirani so bili vsi dijaki; vzorec anketiranih družin ni bil reprezentativen; sam.: večina anketiranih je na vprašanje odgovorila pritrdilno
SSKJ²
ankilóza -e ž (ọ̑)
med. otrdelost sklepa:
SSKJ²
anksiolítik -a m (ífarm.
zdravilo proti anksioznosti: analiza kaže na veliko porabo anksiolitikov; antidepresivi in anksiolitiki
SSKJ²
anksiózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na anksioznost: poskušal je zmanjšati anksiozne simptome; anksiozna motnja; anksiozno stanje / anksiozni ljudje; biti anksiozen
SSKJ²
anksióznost -i ž (ọ̑)
1. psiht. duševna motnja, ki se kaže v neprijetnem stanju vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: zdravljenje anksioznosti
2. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga: obšla ga je anksioznost
SSKJ²
anóda -e ž (ọ̑)
elektr. elektroda za dovajanje električnega toka: anoda in katoda; napetost na anodi
SSKJ²
anóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na anodo: anodni tok; anodna napetost / anodna baterija; anodno blato blato, ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; anodno oksidiranje oksidiranje anode pri elektrolizi
SSKJ²
anófeles -a m (ọ̑)
zool. komar, ki prenaša malarijo, Anopheles maculipennis: ličinke anofelesa / komar anofeles
SSKJ²
anomálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. ki odstopa od pravil; nepravilen, izjemen: anomalen razvoj okostja; anomalna rast
SSKJ²
anomalíja -e ž (ȋ)
odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija; odpraviti anomalije; tako je prišlo do težkih anomalij; anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija
 
fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto
SSKJ²
anomálnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost anomalnega: anomalnost rasti
SSKJ²
anomíja -e ž (ȋ)
stanje, ko razpadajo družbene, moralne norme, vrednote ter vezi med posameznikom in družbo: družbena, kulturna anomija; občutek odtujenosti in anomije
SSKJ²
anoním -a m (ȋ)
knjiž. anonimen pisec: kdo je ta anonim, ni vedel
// kar je sploh anonimno: med temi knjigami je tudi nekaj anonimov
SSKJ²
anonímen -mna -o prid.(ȋ)
1. ki ni naveden z imenom, brezimen: anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik; ostal je anonimen
// pri katerem avtor ni naveden: anonimni članek; anonimna ovadba; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna / anonimna ljudska arhitektura
2. ki nima (slavnega) imena: iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika
    anonímno prisl.:
    anonimno priobčiti članek
SSKJ²
anonímka -e ž (ȋ)
sporočilo, ki nima navedenega avtorjevega imena: napisati anonimko; vse, kar sem napisal v anonimki, je resnica; avtor, pisec anonimke
SSKJ²
anonímnež -a m (ȋ)
ekspr. anonimen človek: uredništvo ne bo odgovarjalo anonimnežem
SSKJ²
anonímnik -a m (ȋ)
anonimen človek:
SSKJ²
anonímnost -i ž (ȋ)
stanje anonimnega človeka, brezimnost: dopisnikova anonimnost / anonimnost ovadbe / popolna anonimnost ljudskih tvorcev / stopil je iz anonimnosti svojega vsakdanjega življenja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
anónsa -e ž (ọ̑)
star. (mali) oglas, inserat: dati anonso v časopis; objaviti anonso
SSKJ²
anonsírati -am dov. in nedov. (ȋ)
star. objaviti anonso, oglas; oglaševati, inserirati: anonsiral je v vseh dnevnih časopisih
SSKJ²
ánorak -a m (ȃ)
obl. podložen vetrni jopič s kapuco: obleči anorak; anorak iz najlona; anorak na zadrgo
SSKJ²
anoréksičarka -e ž (ẹ́)
ženska, ki ima anoreksijo: ozdravljena anoreksičarka
SSKJ²
anoréksičen -čna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na anoreksike ali anoreksijo: zdravljenje anoreksičnih bolnikov; anoreksični simptomi; oseba z anoreksično motnjo
2. ekspr. zelo vitek, suh: manekenka z anoreksično postavo
3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica; anoreksična prireditev
SSKJ²
anoréksičnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, stanje anoreksičnega: ugotoviti anoreksičnost; zavrača očitke o motnjah prehranjevanja in anoreksičnosti
SSKJ²
anoreksíja -e ž (ȋ)
duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; ljudje z anoreksijo
SSKJ²
anoréksik -a m (ẹ́)
kdor ima anoreksijo: za motnjami prehranjevanja umre petnajst odstotkov anoreksikov
SSKJ²
anoréktičarka -e ž (ẹ́)
anoreksičarka
SSKJ²
anoréktičen -čna -o prid. (ẹ́)
anoreksičen
SSKJ²
anoréktik -a m (ẹ́)
anoreksik
SSKJ²
anorgáničen -čna -o prid. (á)
zastar. anorganski: anorganična snov
SSKJ²
anorgánski -a -o prid. (ȃ)
kem. nanašajoč se na spojine razen karbonatov, cianidov, ki ne vsebujejo ogljika: anorganska snov; anorganske baze, kisline / anorganska kemija kemija, ki proučuje anorganske spojine
SSKJ²
ànormálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ)
ki ni normalen; nepravilen, nenavaden: anormalen potek bolezni
SSKJ²
ànormálnost -i ž (ȁ-ȃ)
lastnost, značilnost anormalnega: anormalnost razvoja
SSKJ²
anortít -a m (ȋ)
min. rudnina kalcijev alumosilikat, kalcijev glinenec:
SSKJ²
ansámbel -bla m (á)
1. skupina ljudi, ki izvaja umetniška dela: nastopili bodo baletni ansambli in solisti; instrumentalni, operni, zabavnoglasbeni ansambel; amaterski ansambli; ansambel ljubljanske Drame; zaradi bolezni v ansamblu predstava odpade
2. knjiž. predmeti ali stavbe v prostoru, ki sestavljajo smiselno celoto: v nekaterih ansamblih je arhitekturna kompozicija blizu glasbeni kompoziciji
SSKJ²
ansámbelski -a -o [ansambəlskiprid. (á)
nanašajoč se na ansambel: ansambelski ples; dovršena ansambelska igra
SSKJ²
ánšlus -a m (ȃ)
polit. žarg. nasilna priključitev Avstrije Nemčiji leta 1938: stanje v Avstriji po anšlusu
SSKJ²
antagoníja -e ž (ȋ)
antagonizem: antagonija med starimi in mladimi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
antagoníst -a m (ȋ)
1. kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi; nasprotnik, tekmec: v jezikovnem pogledu je bil njegov antagonist; kot antagonista si v romanu stojita nasproti oče in sin
 
gled. nosilec nasprotne igre v drami, protiigralec
2. farm. spojina, ki s svojo vezavo na receptor ovira ali prepreči delovanje kakšne druge v organizmu aktivne spojine: kalcijevi antagonisti proti angini in zvišanemu krvnemu tlaku; zdravljenje z dopaminskimi, s hormonskimi antagonisti; snov deluje kot antagonist bakra / antagonist receptorja
SSKJ²
antagonístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na antagonizem: antagonistični elementi v mednarodnih odnosih; dva antagonistična estetska nazora; antagonistični razredi v družbi; antagonistična sila
 
anat. antagonistične mišice mišice, ki na istem organu opravljajo nasprotno funkcijo
SSKJ²
antagonízem -zma m (ī)
nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi: generacijski, nacionalni, razredni antagonizem; antagonizmi v medsebojnih odnosih; antagonizem med socializmom in kapitalizmom
SSKJ²
antánta -e ž (ȃ)
zgod., navadno v zvezi velika antanta zveza Anglije, Francije in Rusije pred prvo svetovno vojno: sile antante; boriti se na strani antante / mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni
SSKJ²
antánten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na antanto: antantne čete, sile; Romunija je na antantni strani stopila v vojno
SSKJ²
antárktičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na antarktiko: antarktična morja / antarktične ekspedicije
SSKJ²
Antárktika -e ž (á)
polarno območje okoli južnega tečaja: raziskovalci Antarktike
SSKJ²
antecédens -a m (ẹ̑)
knjiž. z dejstvom, pojavom vzročno povezan predhoden dogodek: antecedensi prve svetovne vojne
SSKJ²
antedatírati -am dov. in nedov. (ȋ)
navesti, zapisati na čem starejši datum namesto pravega: potrdilo je antedatiral za cel mesec
SSKJ²
ántejevski -a -o prid. (ȃ)
ekspr. tak kot pri grškem bajeslovnem junaku Anteju: pesnikova antejevska zakoreninjenost v domači zemlji
SSKJ²
anténa -e ž (ẹ̑)
naprava za sprejemanje ali oddajanje elektromagnetnih valov: montirati anteno; oddajna, sprejemna antena; radarska, radijska, televizijska antena; sobna, zunanja antena; pren. antene človeških čutov; umetnost se dotika vseh anten človekove zavesti
♦ 
biol. antena v čutni organ spremenjena sprednja končina pri členonožcih; tipalnica; rad. okvirna antena ki se rabi zlasti za določanje smeri oddajnika
SSKJ²
anténski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na anteno: antenski kabel; antenski steber radijske postaje; televizijski antenski stolp; ozemljiti antensko inštalacijo
SSKJ²
antepéndij -a m (ẹ́)
um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize: baročni antependij
// rel. prt na sprednji strani oltarne mize:
SSKJ²
anterídij -a m (í)
biol. rastlinski moški spolni organ:
SSKJ²
ànti člen. (ȁ)
nar. izraža samoumevnost; menda: Anti ne boš rekla, da je takale lepa in vesela ljubezen greh? (M. Hus)
SSKJ²
anti... ali ánti... predpona v sestavljenkah (ȃ)
1. za izražanje
a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist
b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin
c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat
č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent
2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati
SSKJ²
ántiabsolutístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti absolutizmu: antiabsolutističen pesnik / Schillerjeve antiabsolutistične tragedije
SSKJ²
ántialergíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
1. ki ne povzroča alergijske reakcije: antialergijska posteljnina; antialergijsko sredstvo; bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi
2. ki deluje proti alergiji: antialergijske kapljice za oči; antialergijska zdravila
SSKJ²
ántialêrgik -a m (ȃ-éfarm.
zdravilo proti alergiji: zdravnik mu je predpisal antialergik; naravni antialergik; uporaba antialergika
SSKJ²
ántialkohólen -lna -o prid. (ȃ-ọ̑)
ki je proti alkoholizmu: antialkoholno gibanje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ántialkohólik -a m (ȃ-ọ́)
kdor je proti uživanju alkoholnih pijač: bil je znan kot antialkoholik
SSKJ²
ántialkoholízem -zma m (ȃ-ī)
gibanje proti alkoholizmu: razmah antialkoholizma
SSKJ²
ántiamerikanízem -zma m (ȃ-ī)
nenaklonjenost, odpor do politike Združenih držav Amerike: predstavil je argumente proti antiamerikanizmu; ideološki antiamerikanizem; politika antiamerikanizma
SSKJ²
ántiamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ)
ki je proti Američanom ali Ameriki: njihov program je bil ocenjen kot antiameriški; antiameriške demonstracije; antiameriška propaganda
SSKJ²
ántibaktêrijski -a -o prid.(ȃ-é)
ki deluje proti bakterijam: antibakterijske lastnosti; bambusova vlakna zagotavljajo naravno antibakterijsko zaščito; antibakterijsko delovanje; antibakterijsko milo
    ántibaktêrijsko prisl.:
    lipov med deluje močno antibakterijsko
SSKJ²
antibárbarus -a m (ȃ)
knjiž. priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih barbarizmov: jezikovni brusi in antibarbarusi
SSKJ²
antibiótičen -čna -o (ọ́)
pridevnik od antibiotik: antibiotično delovanje penicilina; antibiotična zdravila
SSKJ²
antibiótik -a m (ọ́)
zdravilo, ki uničuje ali zavira rast mikroorganizmov: tovarna zdravil je dala na tržišče nov antibiotik; zdraviti z antibiotiki; penicilin in drugi antibiotiki; delovanje antibiotika
 
farm. antibiotiki širokega spektra
SSKJ²
ánticelulíten -tna -o prid. (ȃ-ȋ)
ki deluje proti celulitu: kreme z nanašanjem nimajo nobenega posebnega anticelulitnega učinka; anticelulitna krema; anticelulitna masaža
SSKJ²
ánticiklón -a m (ȃ-ọ̑)
meteor. območje visokega zračnega pritiska: azorski, sibirski anticiklon
SSKJ²
anticipácija -e ž (á)
knjiž. domnevanje vnaprej; predvidevanje, predpostavljanje: njegove misli so genialne anticipacije sodobnih dognanj; anticipacija naprednejše bodočnosti / Prešeren je anticipacija jezikovne zrelosti, ki je bila dosežena šele z moderno
♦ 
ekon. anticipacija plačevanje ali jemanje vnaprej; anticipacija davkov; glasb. anticipacija predčasno pojavljanje tona ali tonov pred akordom, h kateremu spadajo
SSKJ²
anticipatíven -vna -o prid. (ȋ)
ekon. vnaprej plačljiv: anticipativni mesečni obroki
SSKJ²
anticipírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. vnaprej domnevati; predvideti, predpostaviti: anticipirati potek dogodkov; bralec lahko že anticipira sodbo, ki jo bo publikacija izrekla o avtorju; nekatere analize kar anticipirajo kasnejše ugotovitve
♦ 
ekon. anticipirati vnaprej plačati ali vzeti; anticipirati davke; rel. anticipirati opraviti del brevirja za naslednji dan
    anticipíran -a -o:
    anticipirani stroški
SSKJ²
antíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na antiko: občudovati antične kipe; antični pesnik; propad antičnega sveta; antična filozofija, umetnost; uprizoriti antično tragedijo / antični značaj glavnih junakov
SSKJ²
antíčnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost antičnega: izrazita antičnost uprizorjene tragedije
SSKJ²
antidatírati -am dov. in nedov. (ȋ)
antedatirati
SSKJ²
ántidélec -lca m (ȃ-ẹ̄)
fiz. osnovni delec, ki ima enako maso, a nasproten električni naboj: vsak osnovni delec ima tudi svoj antidelec; odkrili so nov antidelec
SSKJ²
ántidemokrátičen -čna -o prid. (ȃ-á)
ki je proti demokraciji: antidemokratična vlada / antidemokratične metode
SSKJ²
ántidemokratízem -zma m (ȃ-ī)
miselnost, ki je proti demokratizmu: boj proti antidemokratizmu
SSKJ²
ántidepresív -a m (ȃ-ȋ)
farm. zdravilo proti depresiji: jemati, predpisati antidepresive; naravni antidepresivi; majhni, preveliki odmerki antidepresivov; učinek antidepresivov; antidepresivi in pomirjevala / zdravljenje z antidepresivi
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ántidepresíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ)
ki deluje proti depresiji: antidepresivni učinek; antidepresivna terapija; antidepresivno sredstvo; večina antidepresivnih zdravil začne učinkovati po dveh do treh tednih
SSKJ²
ántidetonátor -ja m (ȃ-ȃ)
kem. bencinu dodana snov, ki preprečuje prehitro zgorevanje v motorju: antidetonatorji delujejo že v majhnih količinah
SSKJ²
ántidialéktičen -čna -o prid. (ȃ-ẹ́)
ki je proti dialektiki: antidialektične tendence; antidialektično stališče
SSKJ²
ántidialéktika -e ž (ȃ-ẹ́)
nazor, ki je proti dialektiki: antidialektika v njegovih razpravah
SSKJ²
antidót -a m (ọ̑)
farm. sredstvo, ki preprečuje delovanje strupa: kemični in farmakološki antidoti
SSKJ²
ántidráma -e ž (ȃ-á)
lit. drama, ki je v nasprotju z ustaljenimi dramaturškimi in vsebinskimi zakoni: uprizoritev antidrame
SSKJ²
ántiemétik -a m (ȃ-ẹ́farm.
zdravilo proti bruhanju: preden zdravnik predpiše antiemetik, ponavadi razišče vzrok bruhanja
SSKJ²
ántiepiléptik -a m (ȃ-ẹ́farm.
zdravilo proti epilepsiji: bolnika med obsevanjem kontrolirajo in mu po potrebi predpišejo antiepileptike
SSKJ²
ántifašíst -a m (ȃ-ȋ)
kdor je proti fašizmu: aktiven antifašist; koncentracijska taborišča za antifašiste in komuniste
SSKJ²
ántifašístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti fašizmu: antifašistična organizacija; antifašistično gibanje / med narodnoosvobodilnim bojem Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije [AVNOJ]; med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 Antifašistična fronta žena Jugoslavije [AFŽJ]
SSKJ²
ántifašístka -e ž (ȃ-ȋ)
ženska, ki je proti fašizmu: bila je ena najbolj aktivnih antifašistk
SSKJ²
ántifašízem -zma m (ȃ-ī)
nazor, gibanje proti fašizmu: novi fašizem in antifašizem
SSKJ²
antifebrín -a m (ȋ)
farm. zdravilo proti vročini pri živalih:
SSKJ²
ántifeminíst -a m (ȃ-ȋ)
pristaš antifeminizma: bil je znan antifeminist
SSKJ²
ántifeminístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti enakopravnosti žensk z moškimi: antifeministične tendence
SSKJ²
ántifeminízem -zma m (ȃ-ī)
naravnanost proti enakopravnosti žensk z moškimi:
SSKJ²
ántifevdálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
ki je proti fevdalcem ali fevdalizmu: revolucionarna in izrazito antifevdalna miselnost; antifevdalna gibanja v 16. stoletju
SSKJ²
ántifitóftoren -rna -o prid. (ȃ-ọ̑)
v zvezi antifitoftorna služba organizirana skupina ljudi, ki proučuje pojavljanje in razširjanje krompirjeve plesni: krompir so škropili po navodilih antifitoftorne službe
SSKJ²
antifóna -e ž (ọ̑)
rel. koralni spev, ki ga izmenoma pojeta dva zbora ali solist in zbor: prepevati antifone
// kratek pripev na začetku in koncu posameznih psalmov:
SSKJ²
antifonárij -a tudi antifonár -ja m (á)
rel. knjiga antifon: samostan hrani star psalterij in antifonarij
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
antifonírati -am nedov. in dov. (ȋ)
rel. z antifono začenjati petje psalmov:
SSKJ²
antifónski -a -o (ọ̑)
pridevnik od antifona: antifonski način petja
SSKJ²
antifríz -a m (ȋ)
sredstvo proti zmrzovanju hladilne vode, zlasti pri avtomobilskih motorjih: naliti antifriz v avtomobilski hladilnik
SSKJ²
ántigén -a m (ȃ-ẹ̑)
biol. snov, ki povzroča v organizmu nastajanje protiteles: živalski strupi so antigeni za človeka
SSKJ²
ántiglobalíst -a m (ȃ-ȋ)
kdor je proti globalizmu: protest antiglobalistov; skupina antiglobalistov; antiglobalisti in okoljevarstveniki
SSKJ²
ántiglobalístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti globalizmu: antiglobalistični protest; antiglobalistične demostracije; antiglobalistično gibanje
SSKJ²
ántiglobalizácija -e ž (ȃ-á)
miselnost, ki je proti globalizaciji: zagovornik antiglobalizacije
SSKJ²
ántiglobalizacíjski in ántiglobalizácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-á)
ki je proti globalizaciji: antiglobalizacijski protesti; antiglobalizacijsko gibanje; antiglobalizacijska načela
SSKJ²
ántiglobalízem -zma m (ȃ-ī)
gibanje proti globalizmu: antiglobalizem velja za enega najpomembnejših in najzanimivejših fenomenov sodobne družbe; naraščajoči antiglobalizem
SSKJ²
ántihistamínik -a m (ȃ-ífarm.
snov, ki zavira delovanje histamina: zdravnik simptome umiri z antihistaminiki; jemanje antihistaminikov; tablete antihistaminika
SSKJ²
ántihistamínski -a -o prid. (ȃ-ȋfarm.
ki zavira delovanje histamina: antihistaminska krema; antihistaminske tablete
SSKJ²
ántihítlerjevski -a -o prid. (ȃ-ī)
ki je proti Hitlerju ali hitlerizmu: antihitlerjevsko gibanje / publ. antihitlerjevska koalicija
SSKJ²
ántihumanístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti humanizmu, človečnosti: demagoška in antihumanistična ideologija
SSKJ²
ántiimperialíst -a m (ȃ-ȋ)
kdor je proti imperializmu: dosleden pacifist in antiimperialist
SSKJ²
ántiimperialístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti imperializmu: antiimperialistične demokratične sile
SSKJ²
ántijunák -a m (ȃ-á)
1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom: antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden; dramski, romaneskni antijunak
2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti: antijunak je izzival in drzno zagovarjal svoja stališča; športni antijunak
SSKJ²
antíka -e ž (ȋ)
1. obdobje stare grške in rimske kulture: pozna antika; ideali antike; navdušenje za antiko
2. predmet starinske vrednosti, starina: zbiralec antik
SSKJ²
antikadénca -e ž (ẹ̑)
jezikosl. kadenci nasproten tonski potek zadnjega ali edinega dela povedi: kadenca in antikadenca / rastoča, visoka antikadenca
SSKJ²
ántikancerogén -a -o prid. (ȃ-ẹ̑med.
ki deluje proti raku: antikancerogene snovi; antikancerogena učinkovina / antikancerogeni učinek; antikancerogeno delovanje
SSKJ²
ántikatóda -e ž (ȃ-ọ̑)
elektr. elektroda v rentgenski cevi, ki seva rentgenske žarke:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ántikatolicízem -zma m (ȃ-ī)
nazor, ideologija, ki je proti katolicizmu: pesnikov antikatolicizem
SSKJ²
antikizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. delati kaj antičnemu podobno: antikizirati imena
SSKJ²
ántiklerikálec -lca m (ȃ-ȃ)
pristaš antiklerikalizma: radikalen antiklerikalec; antiklerikalec in ateist
SSKJ²
ántiklerikálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
ki je proti klerikalizmu: antiklerikalna miselnost
SSKJ²
ántiklerikalízem -zma m (ȃ-ī)
nazor, ki je proti klerikalizmu: pisateljev bojeviti antiklerikalizem
SSKJ²
antiklinála -e ž (ȃ)
geol. izbočeni del nagubanih zemeljskih skladov: antiklinala posavskih gub
SSKJ²
antiklinálen -lna -o (ȃ)
pridevnik od antiklinala: antiklinalni del geološke gube
SSKJ²
ántiklór -a m (ȃ-ọ̑)
kem. sredstvo, ki odstranjuje ostanke klora iz tkanin po beljenju:
SSKJ²
ántikoagulánt -a m (ȃ-ā ȃ-ákem.
snov, ki preprečuje ali zavira koagulacijo: antikoagulanti preprečujejo nastajanje krvnih strdkov; jemanje antikoagulantov
SSKJ²
ántikolonialízem -zma m (ȃ-ī)
gibanje proti kolonializmu: bojevniki antikolonializma / politika antikolonializma
SSKJ²
ántikomintêrnski -a -o prid. (ȃ-ȇ)
ki je proti kominterni: antikominternsko delovanje
 
zgod. antikominternski pakt pakt, ki sta ga leta 1936 sklenili Nemčija in Japonska proti kominterni
SSKJ²
ántikomuníst -a m (ȃ-ȋ)
kdor je proti komunizmu: nikoli bil pravi antikomunist, pač pa samo kritik komunizma
SSKJ²
ántikomunístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti komunizmu: antikomunistične tendence
SSKJ²
ántikomunízem -zma m (ȃ-ī)
nazor, ki je proti komunizmu: poznal je njegov antikomunizem / skrajne oblike antikomunizma
SSKJ²
ántikoncepcionálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
med. ki deluje proti spočetju; kontracepcijski: antikoncepcionalno sredstvo
SSKJ²
ántikorozíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
metal. ki preprečuje korozijo: izdelovati antikorozijska sredstva v tekočem stanju / antikorozijska zlitina zlitina, odporna proti koroziji
SSKJ²
ántikorozíven -vna -o prid. (ȃ-ȋ)
metal. antikorozijski: antikorozivna barva / antikorozivna zaščita
SSKJ²
antikríst -a m (ȋekspr.
1. kdor se bori proti Kristusu, veri: braniti vero pred antikristom
2. brezverec, brezbožnik: šel je v svet in postal antikrist / kot psovka kaj vendar delate, antikristi!
SSKJ²
antikrístov -a -o (ȋ)
pridevnik od antikrist: antikristovo delovanje
SSKJ²
antikrístovski -a -o prid. (ȋ)
ekspr. tak kot pri antikristu: antikristovsko početje / antikristovski pogled
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ántikultúra -e ž (ȃ-ȗ)
nav. ekspr. kar nasprotuje, je nasprotno (prevladujoči) kulturi: antikultura se je preselila na ulico; junak antikulture
SSKJ²
ántikultúren -rna -o prid. (ȃ-ȗ)
ki je proti kulturi: antikulturne tendence
SSKJ²
antíkva -e ž (ȋ)
tisk. latinske črke klasicističnega sloga:
SSKJ²
antikvár -ja m (á)
trgovec s predmeti starinske vrednosti, zlasti s knjigami, starinar: pri nekem antikvarju je kupil več dragocenih pergamentov
SSKJ²
antikváren -rna -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na antikvariat: zbiralec dragocenih antikvarnih predmetov / antikvarni oddelek knjigarne; antikvarne šolske knjige rabljene, stare
    antikvárno prisl.:
    kupiti učbenik antikvarno
SSKJ²
antikvariát -a m (ȃ)
trgovina s predmeti starinske vrednosti, starinarna: dragoceno staro uro je odnesla v antikvariat
// trgovina z rabljenimi knjigami: knjigo je dobil šele v antikvariatu
SSKJ²
antikváričen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na antikvariat: antikvarični predmeti / antikvarična trgovina prodaja stilno pohištvo / antikvarična vrednost
SSKJ²
antikvíran -a -o prid. (ȋ)
zastar. zastarel: antikvirani nazori
SSKJ²
antikvitéta -e ž (ẹ̑)
predmet starinske vrednosti, starina: zbiralec antikvitet; trgovina z antikvitetami
SSKJ²
ántiliteráren -rna -o prid. (ȃ-ȃ)
publ. ki opozarja na samostojnost ali večji pomen gledališke ustvarjalnosti v odnosu do napisanega dramskega teksta: gledališka dejavnost niha med ustaljenim in avantgardističnim antiliterarnim gledališčem
SSKJ²
ántilogarítem -tma m (ȃ-í)
mat. število, ki ga dobimo pri antilogaritmiranju ali ki ga logaritmiramo; numerus: antilogaritem števila
SSKJ²
ántilogaritmíranje -a s (ȃ-ȋ)
glagolnik od antilogaritmirati: antilogaritmiranje matematičnega izraza
SSKJ²
ántilogaritmírati -am nedov. in dov. (ȃ-ȋ)
mat. delati računsko operacijo, ki je nasprotna logaritmiranju: antilogaritmirati enačbo
SSKJ²
antilópa -e ž (ọ̑)
hitra savanska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop
 
zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel
SSKJ²
antilópin -a -o (ọ̑)
pridevnik od antilopa: antilopin trup
SSKJ²
antilópji -a -e prid. (ọ̑)
nanašajoč se na antilope: antilopje meso / antilopji samec / antilopja torbica torbica iz kože antilope
SSKJ²
ántimarksístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti marksizmu: antimarksistična teza; zavzemati antimarksistično stališče
SSKJ²
ántimaterialístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti materializmu: antimaterialistični nazor; antimaterialistična teorija
SSKJ²
ántimatêrija -e ž (ȃ-é)
fiz. iz antidelcev sestavljena materija: ugibanja o obstoju antimaterije v vesolju; ob združitvi materije in antimaterije bi nastala močna eksplozija
SSKJ²
ántimetafízičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti metafiziki: antimetafizična filozofija; antimetafizično pojmovanje sveta
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ántimilitaríst -a m (ȃ-ȋ)
kdor je proti militarizmu: biti vnet antimilitarist
SSKJ²
ántimilitarístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti militarizmu: ta film je izrazito antimilitarističen; razvile naj bi se antimilitaristične in demokratske sile
SSKJ²
ántimilitarízem -zma m (ȃ-ī)
gibanje proti militarizmu:
SSKJ²
antimón -a m (ọ̑)
kem. svetla, krhka kovina bele barve, element Sb: ruda, ki vsebuje antimon; zlitina kositra in antimona / rudnik antimona
SSKJ²
antimonít -a m (ȋ)
min. rudnina antimonov sulfid:
SSKJ²
antimónov -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na antimon: antimonove spojine
 
min. antimonov sijajnik rudnina antimonov sulfid
SSKJ²
antimónski -a -o prid. (ọ̑)
antimonov: antimonski rudnik
SSKJ²
ántinacíst -a m (ȃ-ȋ)
kdor je proti nacizmu: nepopustljiv antinacist; antifašisti in antinacisti
SSKJ²
ántinacístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti nacizmu: vzgajan je bil v strogem antinacističnem duhu; antinacistična organizacija
SSKJ²
antinómičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na antinomijo, protisloven: antinomična načela dobrega in zla / razkrivati človeka kot antinomično bitje
SSKJ²
antinomíja -e ž (ȋ)
knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi
 
filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj
SSKJ²
antiohíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Antiohijo: antiohijski patriarh
 
rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum
SSKJ²
ántioksidacíjski in ántioksidácijski -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-ákem.
ki preprečuje ali zavira oksidacijo: antioksidacijski učinek vitamina C; selen priporočajo zaradi antioksidacijskega delovanja / antioksidacijske lastnosti olivnega olja
SSKJ²
ántioksidánt -a m (ȃ-ā ȃ-ákem.
1. snov, navadno kot živilski dodatek, ki z zaviranjem oksidacije preprečuje kvarjenje živil: askorbinska kislina se živilom dodaja kot antioksidant
2. snov, navadno vitamina C in E, ki v telesu reagira s potencialno škodljivimi prostimi radikali in varuje pred nastankom nekaterih bolezni: kava vsebuje antioksidante; močen antioksidant; vir antioksidantov / uživati antioksidante hrano, ki jih vsebuje
SSKJ²
ántioksidánten -tna -o prid. (ȃ-ā)
nanašajoč se na antioksidante: krema, obogatena z antioksidantnimi vitamini; antioksidantna zaščita; antioksidantno delovanje
// ki vsebuje antioksidante: antioksidantna snov
SSKJ²
ántioksidántski -a -o prid. (ȃ-ā)
nanašajoč se na antioksidante: antioksidantski dodatki k prehrani; antioksidantski napitek; antioksidantska hranila; čaj ima antioksidantske učinke; antioksidantske lastnosti rdečega vina; snov z močnim antioksidantskim delovanjem
SSKJ²
ántioksidatíven -vna -o prid. (ȃ-ȋkem.
ki preprečuje ali zavira oksidacijo: sestavine vina imajo antioksidativni učinek; vitamini z antioksidativnim delovanjem / dokazali so antioksidativne lastnosti ginsenga
    ántioksidatívno prisl.:
    nekateri vitamini delujejo antioksidativno in ščitijo organizem pred škodljivimi učinki prostih radikalov
SSKJ²
ántiparalélen -lna -o prid. (ȃ-ẹ̑)
vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen, nasprotnosmeren: antiparalelna električna toka; antiparalelni premici
SSKJ²
ántipártijski -a -o prid. (ȃ-á)
v socializmu ki je proti partiji: antipartijska skupina
SSKJ²
ántipasát -a m (ȃ-ȃ)
geogr. veter v ekvatorialnem območju, ki piha v nasprotni smeri kot pasat in višje od njega:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
antipásta -e ž (ȃ)
gastr. konzervirano meso z zelenjavo za predjed: jesti antipasto
// predjed sploh:
SSKJ²
antipátičen -čna -o prid. (á)
ki vzbuja antipatijo, zoprn: ta človek mi je antipatičen; narisan je kot skrajno antipatična osebnost; njeno antipatično vedenje
SSKJ²
antipatíja -e ž (ȋ)
nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga; ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije
SSKJ²
antipéndij -a m (ẹ́)
um. poslikana ali izrezljana plošča na sprednji strani oltarne mize; antependij: baročni antipendij
// rel. prt na sprednji strani oltarne mize:
SSKJ²
ántipirátski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
ki je proti piratom ali piratstvu: antipiratska zaščita / antipiratski zakon
SSKJ²
antipirétik -a m (ẹ́)
farm. zdravilo proti vročini: zdravnik bo predpisal enega od antipiretikov
SSKJ²
antipirín -a m (ȋ)
farm. zdravilo proti vročini, glavobolu: jemati antipirine
SSKJ²
antipód -a m (ọ̑)
kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji
 
geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble
SSKJ²
antipóden -dna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na antipode: antipodne osebnosti / priti do antipodnih zaključkov
SSKJ²
ántipoezíja -e ž (ȃ-ȋ)
poezija, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem poezije: antologijski zgled antipoezije
SSKJ²
ántipolítičen -čna -o prid.(ȃ-í)
ki je proti politiki: antipolitično razpoloženje v romanu
    ántipolítično prisl.:
    biti antipolitično usmerjen
SSKJ²
ántipropagánda -e ž (ȃ-ȃ)
1. določenemu cilju, hotenju nasprotna propaganda: zgrešena antipropaganda
2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce: zaradi slabe igre je bila tekma le antipropaganda za slovenski nogomet
SSKJ²
antirábičen -čna -o prid. (á)
med. ki deluje proti steklini: antirabično cepivo / antirabična postaja
SSKJ²
ántirekláma -e ž (ȃ-ȃ)
1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: na pomembnejših festivalih pogosto zmagujejo oglasi, ki šokirajo, in celo antireklame
2. ekspr., v povedni rabi, v zvezi z za kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce: moštvi sta na zadnji tekmi prikazali antireklamo za prvoligaški nogomet
SSKJ²
ántireligiózen -zna -o prid. (ȃ-ọ̑)
ki je proti religiji, protiverski: antireligiozni boj / antireligiozna vzgoja
SSKJ²
ántirevmátik -a m (ȃ-áfarm.
zdravilo proti revmatizmu: jemanje antirevmatikov; okrogla miza o uporabi antirevmatikov
SSKJ²
ántirevolucionáren -rna -o prid. (ȃ-ā)
ki je proti revoluciji: antirevolucionarno delovanje
SSKJ²
ántiromán -a m (ȃ-ȃ)
lit. roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana: predstavnik francoskega antiromana
SSKJ²
ántisemít -a m (ȃ-ȋ)
pristaš antisemitizma: zagrizen antisemit
SSKJ²
ántisemitízem -zma m (ȃ-ī)
nazor, gibanje, ki je proti semitom, Judom: zavračati antisemitizem; val antisemitizma
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ántisemítski -a -o prid. (ȃ-ȋ)
ki je proti semitom, Judom: antisemitski časopisi; antisemitska propaganda
SSKJ²
antisépsa -e ž (ẹ̑)
med. uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi: nezadostna antisepsa
SSKJ²
antiséptičen -čna -o prid. (ẹ́)
med. ki uničuje kužne klice: antiseptična sredstva / antiseptično učinkovanje
SSKJ²
antiséptik tudi antiséptikum -a m, mn. antiséptika s in antiséptiki m (ẹ́)
med. antiseptično sredstvo: uporabili so najmočnejši antiseptik
SSKJ²
antiséptika -e ž (ẹ́)
med. uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi:
SSKJ²
ántisociálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
ki je proti socialnemu redu, družbi: izrazit antisocialen človek / antisocialni nagoni so ga pripeljali do konflikta z družbo; antisocialne težnje
SSKJ²
ántisocialístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
ki je proti socializmu: antisocialističen pojav; antisocialistične tendence
SSKJ²
ántisociálnost -i ž (ȃ-ȃ)
lastnost, značilnost antisocialnega človeka: njihova antisocialnost je očitna / pojavi asocialnosti in celo antisocialnosti
SSKJ²
ántistrésen -sna -o prid. (ȃ-ẹ̑)
ki deluje proti stresu: sedemdnevni antistresni program; antistresna terapija
SSKJ²
antišambrírati -am nedov. (ȋ)
zastar. hoditi prosit za posredovanje, zaščito; pritiskati na kljuke: antišambrirati pri knezu
SSKJ²
ántitalènt -ênta m (ȃ-ȅ ȃ-é)
pog. kdor nima nobene sposobnosti, nadarjenosti za določeno stvar: biti izrazit antitalent za matematiko
SSKJ²
ántiteízem -zma m (ȃ-īfiloz.
nazor, ki je proti verovanju, religiji, verskim dogmam: bojevit antiteizem; ateizem in antiteizem
SSKJ²
ántiteló -ésa s (ȃ-ọ̑ ȃ-ẹ̑)
med. beljakovina v krvi, ki nastane zaradi delovanja antigena; protitelo: nastajanje antiteles
SSKJ²
ántiterorístičen -čna -o prid. (ȃ-í)
nanašajoč se na antiterorizem: na tiskovni konferenci je poročal član antiteroristične policijske enote
SSKJ²
ántiterorízem -zma m (ȃ-ī)
dejavnost, ki omejuje terorizem: raziskave na področju antiterorizma in varnosti
SSKJ²
antitétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na antitezo: antitetična dvodelnost soneta; doseči napetost v pripovedovanju z antitetičnim postavljanjem misli
SSKJ²
antitétičnost -i ž (ẹ́)
značilnost antitetičnega: antitetičnost misli
SSKJ²
antitéza -e ž (ẹ̑)
knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha
// diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo
♦ 
filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor
SSKJ²
antitóksičen -čna -o prid. (ọ́)
biol. ki deluje proti toksinom: antitoksični serum
SSKJ²
antitoksín -a m (ȋ)
biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom, protistrup: napadeni organizem se brani z antitoksini
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ántitrinitárec -rca m (ȃ-ȃ)
rel. pripadnik katerekoli verske ločine, ki je proti dogmi o sv. Trojici:
SSKJ²
ántivírusen -sna -o prid. (ȃ-ȋ)
1. ki deluje proti virusom: propolis ima izredno antivirusno in antibakterijsko moč; antivirusno zdravilo
2. ki varuje pred računalniškimi virusi: antivirusni program; poskrbeli smo za ustrezno antivirusno zaščito
SSKJ²
ántivírusnik -a m (ȃ-ȋ)
protivirusni program, protivirusnik: možnost brezplačne namestitve antivirusnika
SSKJ²
antokián tudi antocián -a m (ȃ)
biol. rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin:
SSKJ²
antologíja -e ž (ȋ)
zbornik najboljših stvaritev, zlasti leposlovnih, cvetnik: obsežna antologija; antologija slovenske lirike
SSKJ²
antologíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od antologija: antologijski izbor
SSKJ²
antolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na antologijo: v antološki izbor je bilo sprejetih več še neobjavljenih pesmi / antološka knjižnica / pesem je bila antološke vrednosti
SSKJ²
antoním -a m (ȋ)
jezikosl. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
SSKJ²
antonomazíja -e ž (ȋ)
lit. zamenjava lastnega imena z občnim ali obratno:
SSKJ²
antónovka -e ž (ọ̑)
agr. trajno zimsko jabolko zelenkaste barve:
SSKJ²
antracén -a m (ẹ̑)
kem. trden aromatski ogljikovodik, dobljen iz premogovega katrana:
SSKJ²
antracénov -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na antracen: antracenovi derivati / antracenovo olje
SSKJ²
antracénski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na antracen: antracensko olje / antracenska barvila
SSKJ²
antracít -a m (ȋ)
premog najvišje kalorične vrednosti: lignit in antracit
SSKJ²
antracíten -tna -o prid.(ȋ)
nanašajoč se na antracit: antracitni rudniki / antracitni premog antracit
// po barvi podoben antracitu: obleka iz svile antracitne barve
    antracítno prisl.:
    antracitno siv ton
SSKJ²
antracítov -a -o (ȋ)
pridevnik od antracit: antracitov pepel
SSKJ²
ántraks -a m (ȃ)
med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa
SSKJ²
ántropobiologíja -e ž (ȃ-ȋ)
veda o človeškem življenju in njegovih zakonitostih:
SSKJ²
antropocéntričen tudi antropocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é)
filoz. ki ima človeka za edini subjekt vsega, kar je: antropocentrični nazor; antropocentrična smer v znanosti; antropocentrično gledanje
SSKJ²
antropocéntričnost tudi antropocêntričnost -i ž (ẹ́; é)
knjiž. lastnost, značilnost antropocentričnega: antropocentričnost sedanje dobe
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
antropocentrízem -zma m (ī)
filoz. nazor, da je človek edini subjekt vsega, kar je:
SSKJ²
antropofág -a m (ȃ)
knjiž. ljudožerec, kanibal
SSKJ²
antropofagíja -e ž (ȋ)
knjiž. ljudožerstvo, kanibalizem
SSKJ²
antropofobíja -e ž (ȋ)
psiht. bolezenski strah pred ljudmi:
SSKJ²
ántropogenéza -e ž (ȃ-ẹ̑)
biol. nastanek in razvoj človeka:
SSKJ²
ántropogeografíja -e ž (ȃ-ȋ)
veda, ki raziskuje odnose med človekom in naravo:
SSKJ²
ántropogeográfski -a -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na antropogeografijo: antropogeografski opis Slovenije / antropogeografski zemljevid
SSKJ²
antropoíd -a m (ȋ)
antr. človeku sorodna opica:
SSKJ²
antropoíden -dna -o (ȋ)
pridevnik od antropoid: antropoidne opice
SSKJ²
antropológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za antropologijo: priznan antropolog; kulturni, socialni antropolog
SSKJ²
antropologíja -e ž (ȋ)
veda o človeku kot členu narave: dognanja antropologije / fizična, kulturna antropologija; filozofska, socialna antropologija / predavanja iz antropologije
SSKJ²
antropológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za antropologijo: kulturna, socialna antropologinja; priznana, znana antropologinja; pogovor z antropologinjo; antropologinja in zgodovinarka
SSKJ²
antropolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na antropologijo: antropološki inštitut / antropološka študija / antropološko društvo
SSKJ²
antropométričen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na antropometrijo: antropometrični laboratorij / antropometrični podatki
SSKJ²
antropometríja -e ž (ȋ)
metoda za določanje razmerij človeškega telesa: tudi v zdravstvu uporabljajo antropometrijo / razvoj antropometrije
SSKJ²
antropometríjski -a -o (ȋ)
pridevnik od antropometrija: antropometrijski instrumenti; antropometrijski pregled
SSKJ²
antropomórf -a m (ọ̑)
antr. človeku podobna opica: šimpanz in drugi antropomorfi
SSKJ²
antropomórfen -fna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na antropomorfizem: antropomorfno naziranje, opisovanje / antropomorfna upodobitev
// knjiž. podoben človeku: antropomorfna oblika predmeta / antropomorfna usoda
 
antr. antropomorfne opice antropomorfi
SSKJ²
antropomorfízem -zma m (ī)
prisojanje človeških lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: naivni antropomorfizem; antropomorfizem ljudske pesmi
SSKJ²
antropomorfizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
prisojati človeške lastnosti stvarem, pojavom zunaj človeka: antropomorfizirati božanstva, pojme
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
antropomórfski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na antropomorfizem: antropomorfski politeizem / antropomorfski pojmi o bogu
SSKJ²
antroponím -a m (ȋ)
jezikosl. lastno ime človeka; osebno ime: toponimi in antroponimi
SSKJ²
ántroponomástika -e ž (ȃ-ájezikosl.
veda o lastnih imenih ljudi: z antroponomastiko se ukvarjajo pomembni jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi
SSKJ²
antropozóf -a m (ọ̑)
pristaš antropozofije: teozofi in antropozofi
SSKJ²
antropozofíja -e ž (ȋ)
filoz. nauk, po katerem je človek sam sposoben priti do spoznanja nevidnega sveta: utemeljitelj antropozofije
SSKJ²
ántski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Ante: antska kultura
SSKJ²
anuitéta -e ž (ẹ̑)
fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta; plačevati anuitete; posojilo z letno anuiteto tisoč evrov; anuitete za kredite; odplačilo anuitet
SSKJ²
anuitéten -tna -o (ẹ̑)
pridevnik od anuiteta: anuitetno posojilo
SSKJ²
anulácija -e ž (á)
knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev, uničenje: anulacija čekov, dogovora
SSKJ²
anulírati -am dov. in nedov. (ȋ)
razglasiti za neveljavno; razveljaviti, uničiti: anulirati dogovor, odlok, pogodbo
    anulíran -a -o:
    anuliran ček
SSKJ²
ánus -a m (ȃ)
anat. končni del črevesa; zadnjik, ritnik: sluznica anusa; vagina in anus
SSKJ²
aójd -a m (ọ̑)
knjiž., pri starih Grkih ljudski pesnik in pevec:
SSKJ²
aoríst -a m (ȋ)
jezikosl. glagolska oblika za izražanje dovršenega dejanja, zlasti preteklega:
SSKJ²
aórta -e ž (ọ̑)
anat. glavna, največja arterija: počena, pretrgana aorta / srčna, trebušna aorta
SSKJ²
aórten -tna -o (ọ̑)
pridevnik od aorta: aortni lok
SSKJ²
ápage medm. (ȃ)
knjiž. izgini, poberi se: apage, skušnjavec!
SSKJ²
apanáža -e ž (ȃ)
v monarhističnih državah redni letni prejemki članov vladarske rodbine: določiti, zvišati apanažo; pren., ekspr. apanaža, ki mu jo je dodelil striček, ni krila vseh njegovih potreb
SSKJ²
apanážen -žna -o (ȃ)
pridevnik od apanaža: zmanjšati apanažno vsoto
SSKJ²
aparát -a m (ȃ)
1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / zastar. na letališču so pristajali lovski aparati letala
// pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat
2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat
 
šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice
3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat
4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat
SSKJ²
aparátčik -a m (ȃ)
slabš., zlasti v sovjetskem okolju, od 1917 do 1991 aktivist, funkcionar partijskega aparata, ki nekritično, brez premisleka izpolnjuje navodila nadrejenih: sekretar komiteja je bil aparatčik
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
aparáten -tna -o prid. (ȃ)
elektr. nanašajoč se na aparat 1: aparatna varovalka; aparatna sponka izolirana sponka za priključek električnih aparatov
SSKJ²
aparatúra -e ž (ȗ)
sestav več aparatov, ki tvori funkcionalno celoto: montirati, namestiti aparaturo; klinika je opremljena s sodobno aparaturo; filmska, tonska aparatura; aparatura za vremensko službo
SSKJ²
apárten -tna -o prid. (ȃ)
star. ki vzbuja pozornost, občudovanje: kako aparten klobuk imaš! uprizorili so zelo apartno veseloigro; apartna ženska
// poseben, nenavaden: osebe v njegovih novelah so močno apartne in čudaške
    apártno prisl.:
    apartno urejena čakalnica
SSKJ²
apartheid -a [apárthajd-m (ȃ)
zapostavljanje črncev na vseh področjih javnega življenja v Južni Afriki: boj proti apartheidu / obsoditi politiko apartheida
SSKJ²
apartmá -ja m (ȃ)
1. večsobno stanovanje, zlasti v hotelu: ima eleganten apartma; najela je apartma v najboljšem hotelu
2. iron. majhno, skromno stanovanje: izvolite v moj apartma
SSKJ²
apartmájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na apartma 1: apartmajska soba; apartmajsko stanovanje
SSKJ²
apártnost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost apartnega: apartnost njene obleke / stilistična apartnost
SSKJ²
apáš -a m (ȃ)
knjiž., zlasti v francoskem okolju velikomestni potepuh, slepar, razbojnik: apaši pariškega podzemlja
SSKJ²
apáški1 -a -o prid. (ā)
nanašajoč se na Apače: naučil se je treh indijanskih jezikov, med njimi apaškega / prsten apaški obraz
SSKJ²
apáški2 -a -o (ȃ)
pridevnik od apaš: apaška banda
SSKJ²
apátičen -čna -o prid.(á)
ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top4apatičen bolnik; mož je popolnoma apatičen; biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obraz
    apátično prisl.:
    apatično strmeti predse
SSKJ²
apátičnost -i ž (á)
apatija: zbuditi se iz apatičnosti; delo je opravljala z neko apatičnostjo / apatičnost bolnika
SSKJ²
apatíja -e ž (ȋ)
stanje apatičnega človeka; brezčutnost, topost: pasti v apatijo; prebudil se je iz globoke, popolne apatije; apatija do življenja / politična apatija
SSKJ²
apatít -a m (ȋ)
topazu podoben poldrag kamen rumene barve: nakit z apatitom
 
min. kalcijev fosfat s fluorom in klorom; ležišča apatita
SSKJ²
apatríd -a m (ȋ)
človek brez domovine, državljanstva; brezdomovinec: mednarodna konvencija o apatridih; kot apatridi se morajo javljati oblasti
SSKJ²
ápeks -a m (ȃ)
1. anat. vrh koničastega organa: tuberkuloza pljučnega apeksa / apeks jezika
2. astron. točka na nebu, proti kateri se giblje Sonce:
SSKJ²
apél -a m (ẹ̑)
1. javen poziv, klic: nasloviti apel na mladino; apel Združenih narodov k miru
// sklicevanje na kaj: apel na čast, na človečnost
2. zbor pri vojakih, v taboriščih: zatrobiti k apelu; večerni apel
♦ 
lov. pes ima dober apel je poslušen
SSKJ²
apelácija -e ž (á)
pravn., nekdaj ugovor zoper sodbo nižjega sodišča pri višjem sodišču; pritožba, priziv: apelacija ni bila mogoča
// apelacijsko sodišče:
SSKJ²
apelacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na apelacijo: apelacijski rok / apelacijsko sodišče nekdaj sodišče druge stopnje, ki odloča o sodbah sodišča prve stopnje
SSKJ²
apelatív in ápelativ -a m (ȋ; ȃ)
jezikosl. ime vrste, skupine predmetov; občno ime
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
apelatíven -vna -o (ȋ)
pridevnik od apelativ: apelativna raba osebnega imena
SSKJ²
apelírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. javno obrniti se na koga s pozivom ali prošnjo, pozvati: govornik je apeliral na vse udeležence, da se za stvar zavzamejo; na konferenci so apelirali na delegate, naj se organizira za to poseben odsek
2. sklicevati se na kaj: apelirati na čut pravičnosti, na razum; apeliramo na vašo politično zavednost
SSKJ²
apendicítis -a m (ȋ)
med. vnetje slepiča:
SSKJ²
apéndiks -a m (ẹ̑)
1. knjiž. dodatek, dopolnilo h knjigi: v apendiksu je zadevo pojasnil
2. anat. črvasti podaljšek slepega črevesa; slepič
SSKJ²
apercépcija -e ž (ẹ́)
filoz. zavestno dojemanje, spoznavanje: sposobnost za apercepcijo
SSKJ²
apercepcíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od apercepcija: apercepcijski testi; apercepcijske sposobnosti človeka
SSKJ²
aperceptíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na apercepcijo: aperceptivno spoznanje
SSKJ²
apercipírati -am nedov. in dov. (ȋ)
filoz. zavestno dojemati, spoznavati: apercipirati svoje ravnanje
SSKJ²
aperçu -ja [apersím (ȋ)
knjiž. duhovita domislica ali pripomba: pomemben aperçu
// kratek pregled: dal nam je samo aperçu problema
SSKJ²
àperióden -dna -o prid. (ȁ-ọ̑)
aperiodičen: aperioden pojav
SSKJ²
àperiódičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́)
ki se ne ponavlja redno: aperiodičen pojav; aperiodične spremembe
 
elektr. aperiodični tokokrog tokokrog, v katerem se ne morejo vzbuditi prosta nihanja; glasb. aperiodična gradnja skladbe gradnja, ki ne temelji na gradnji s periodami
SSKJ²
aperitív -a m (ȋ)
pijača, ki se pije pred jedjo za boljši tek, navadno alkoholna: pelinkovec je odličen aperitiv; mimogrede je stopil v bife na aperitiv / popil je kar dva aperitiva; v prid. rabi:, gost. hotel ima aperitiv bar in lastno kopališče
SSKJ²
apertúra -e ž (ȗ)
fiz. velikost, premer odprtine pri optični napravi: apertura objektiva
SSKJ²
apetít -a m (ȋ)
1. želja, potreba po jedi; tek2dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom
2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov
SSKJ²
apetíten -tna -o prid. (ȋ)
ki vzbuja apetit, tek: apetitna jed
// zastar. privlačen, mikaven: apetitna ženska
SSKJ²
apezêjevec -vca m (ȇ)
pog., do 1941 član Akademskega pevskega zbora: zadnji koncert apezejevcev v decembru 1941
// po drugi svetovni vojni član Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič: apezejevci so peli partizanske in narodne pesmi
SSKJ²
apikálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na apeks: apikalni katar
 
jezikosl. apikalni glas glas, tvorjen s konico jezika
SSKJ²
ápiterapíja -e ž (ȃ-ȋmed.
zdravljenje s čebelarskimi pridelki: apiterapija pri boleznih zgornjih dihal; zagovorniki apiterapije; simpozij o apiterapiji
SSKJ²
aplanát -a m (ȃ)
fiz. lečje, ki da sliko predmeta brez sferne aberacije:
SSKJ²
aplanátičen -čna -o (á)
pridevnik od aplanat: aplanatično lečje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
aplavdírati -am nedov. (ȋ)
z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati: občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem
SSKJ²
aplávz -a m (ȃ)
z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza; govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem; goste so pozdravili z dolgim aplavzom; doživel je aplavz pri odprtem odru; publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne
SSKJ²
aplicíranje -a s (ȋ)
glagolnik od aplicirati: apliciranje ekonomske znanosti na konkretne gospodarske naloge
SSKJ²
aplicírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere
2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi
3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko
    aplicíran -a -o:
    pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne
SSKJ²
aplíka -e ž (ȋ)
našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju; aplikacija
SSKJ²
aplikácija -e ž (á)
1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje
2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu
3. računalniški program: razvijati poslovne, spletne aplikacije; uporaba brezplačnih aplikacij / programska aplikacija; računalniške igre in aplikacije
4. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja
 
šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
SSKJ²
aplikacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aplikacijo: aplikacijska metoda / aplikacijski ornament
SSKJ²
aplikatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aplikacijo, uporaben: aplikativne vede, znanosti; aplikativna raziskovalna dela
SSKJ²
aplikatívnost -i ž (ȋ)
uporabnost, uporabljivost rezultatov znanstvene raziskave v praksi, vsakdanjem življenju: aplikativnost visoko razvite tehnologije
SSKJ²
aplómb -a m (ọ̑)
knjiž. gotovost v vedenju, samozavest: govoriti z aplombom
 
kor. obvladanje ravnotežja pri plesu
SSKJ²
apnánje -a s (ȃ)
apnjenje, kalcifikacija: apnanje kislih tal
SSKJ²
ápnar tudi apnár -ja m (ȃ; á)
kdor žge ali prodaja apno: kot apnarja so ga poznali daleč naokrog
SSKJ²
apnáriti -im nedov. (á ȃ)
ukvarjati se z žganjem ali prodajanjem apna: dolga leta je apnaril
SSKJ²
ápnarski in apnárski -a -o prid. (ȃ; á)
nanašajoč se na apnarje ali apnarstvo: apnarsko delo
SSKJ²
ápnarstvo in apnárstvo -a s (ȃ; ȃ)
žganje ali prodajanje apna: zaposlen je v apnarstvu
SSKJ²
ápnast -a -o prid. (á)
umazan od apna: apnasta lopata
// ki vsebuje apno: apnast kompost
SSKJ²
ápnat -a -o in apnàt -áta -o prid. (ȃ; ȁ ā)
bogat z apnom: apnata zemlja
SSKJ²
apnáti -ám nedov. (á ȃ)
apniti: apnati travnik
SSKJ²
apnêja -e ž (ȇmed.
začasna prekinitev dihanja, zlasti med spanjem: apneje so pogosto vzrok nespečnosti
SSKJ²
apnén -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na apno: apneni belež; apnena malta; apnene snovi / apnena zemlja zemlja, ki vsebuje apnenec / apnena jama
♦ 
agr. apneni dušik umetno gnojilo, ki vsebuje dušik in apno; grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; petr. apneni maček lehnjak
    apnéno prisl.:
    zrl je v njen apneno beli obraz
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
apnénast -a -o prid. (ẹ̄)
apnenčast: apnenasta polževa lupina
SSKJ²
apnénčast -a -o prid. (ẹ̄)
ki je iz apnenca: apnenčasta polževa lupina; apnenčaste plasti, skale
// ki vsebuje apnenec: apnenčasta zemlja
SSKJ²
apnénčev -a -o prid. (ẹ̄)
nanašajoč se na apnenec: apnenčev prah; trdi apnenčevi sloji / apnenčeva siga
SSKJ²
apnénec -nca m (ẹ̄)
kamnina, iz katere se pridobiva apno: Alpe so iz apnenca; skladi apnenca; žganje apnenca / industrija apna izkorišča razne apnence / beli apnenec; koralni, kremenasti apnenec; lapornati apnenec
 
geol. dachsteinski apnenec
SSKJ²
apnenéti -ím nedov. (ẹ́ í)
zastar. apneti: žile so ji začele apneneti
SSKJ²
apnénica -e ž (ẹ̑)
1. peč za žganje apna: postaviti apnenico
// vsebina apnenice: skuhati dve apnenici
2. obrat za žganje apna: oče dela v apnenici
SSKJ²
apnéničar -ja m (ẹ̑)
kdor dela pri apnenici: bil je lovec, oglar in apneničar
SSKJ²
apnénik -a m (ẹ̄)
zastar. apnenec: zemlja je pomešana z apnenikom
SSKJ²
apnéniški -a -o prid. (ẹ̄)
ki je iz apnenca; apnenčast: apneniški skladi v kamnini drugačne vrste
 
geogr. Južne apneniške Alpe
SSKJ²
apnênje -a s (é)
glagolnik od apneti: apnenje žil
SSKJ²
apnénka -e ž (ẹ̄)
apnena zemlja: puhlica in apnenka
SSKJ²
apnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
prepajati se s kalcijevim karbonatom: pri arteriosklerozi žile apnijo
SSKJ²
ápnica1 -e ž (ȃ)
jama za shranjevanje gašenega apna: betonirana apnica
SSKJ²
apníca2 -e ž (í)
z vodo mešano gašeno apno: apnica izvrstno konzervira jajca
SSKJ²
apník -a m (í)
zastar. apnenec
SSKJ²
apníšče -a s (í)
kraj, kjer se žge apno:
SSKJ²
apníški -a -o prid. (ȋ)
apnenčast: apniška tla
SSKJ²
apnítev -tve ž (ȋ)
apnjenje: apnitev travnikov
SSKJ²
apníti -ím in ápniti -im nedov. (ī í; ā ȃ)
dodajati apno, apnene snovi: apniti travnik, zemljo
SSKJ²
apnjênje in ápnjenje -a s (é; ā)
glagolnik od apniti: pravilno apnjenje vpliva na rast; strokovnjaki priporočajo apnjenje tal
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
ápno -a s (á)
bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno; gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje; žgano, živo apno negašeno
 
agr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho
// pog. z vodo mešano gašeno apno; belež: beliti z apnom / vložiti jajca v apno
SSKJ²
apodíktičen -čna -o prid. (í)
ki izraža popolno gotovost in ne trpi ugovora: apodiktične izjave, trditve / apodiktični ton pouka; v kritiki ne bi hotel biti tako apodiktičen, kot je on
 
filoz. apodiktična sodba sodba, ki izraža logično nujnost ali neposredno gotovost
    apodíktično prisl.:
    apodiktično kaj trditi; sodbe so bile izrečene zelo apodiktično
SSKJ²
apodíktičnost -i ž (í)
lastnost, značilnost apodiktičnega: apodiktičnost trditve / v njegovih izjavah moti apodiktičnost
SSKJ²
apoén -a m (ẹ̑)
fin. zaokroženi znesek, na katerega se glasi bankovec, vrednostni papir: izdati obveznice v apoenih po pet tisoč
SSKJ²
apogêj -a m (ȇ)
astron. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v apogeju; umetni satelit je bil v apogeju oddaljen od Zemlje tisoče kilometrov, v perigeju pa le nekaj sto
SSKJ²
apokalípsa -e ž (ȋ)
rel. grozljivo veličastni opisi konca sveta: temne vizije apokalipse / Apokalipsa zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; pren. atomska apokalipsa
SSKJ²
apokalíptičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na apokalipso: apokaliptična prerokovanja, videnja / apokaliptični jezdeci jezdeci, ki naznanjajo velike nesreče
// knjiž. strahoten, grozoten, grozljivo veličasten: apokaliptična groza; apokaliptična znamenja uničenja / apokaliptični slog pesnitve
SSKJ²
apókopa -e ž (ọ̑)
jezikosl. opuščanje končnega glasu ali zloga v besedi:
SSKJ²
apokríf -a m (ȋ)
lit. apokrifen spis: biblični apokrifi
SSKJ²
apokrífen -fna -o prid. (ȋ)
navadno v zvezi s spis, knjiga nepristen, ponarejen: apokrifen evangelij; stari apokrifni spisi; apokrifne knjige; apokrifno folklorno blago
SSKJ²
apokrífnost -i ž (ȋ)
značilnost apokrifnega: apokrifnost teksta
SSKJ²
apokromát -a m (ȃ)
fiz. izpopolnjeni akromat:
SSKJ²
apokromátičen -čna -o (á)
pridevnik od apokromat: apokromatični objektivi
SSKJ²
apolíd -a m (ȋ)
brezdomovinec
SSKJ²
apolíničen -čna -o prid. (í)
knjiž. skladen1, umerjen: apolinični tip človeka; princip apolinične lepote / dionizična in apolinična glasba, umetnost
SSKJ²
apolíničnost -i ž (í)
knjiž. lastnost, značilnost apoliničnega: erotična in kozmična apoliničnost pesnikove lirike
SSKJ²
àpolítičen -čna -o prid. (ȁ-í)
ki se ne zanima za politiko: izrazito apolitičen človek / klub je bil apolitičen; njegova apolitična narava; njihovo stališče je apolitično
SSKJ²
àpolítičnost -i ž (ȁ-í)
lastnost, značilnost apolitičnega človeka: apolitičnost sodobnih glasbenikov / univerza je zavezana apolitičnosti in objektivnosti
SSKJ²
apologét -a m (ẹ̑)
knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik: biti apologet abstraktne umetnosti; spadal je med apologete kapitalizma; apologet krščanstva
 
rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo
SSKJ²
apologétičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na apologetiko: apologetičen spis; apologetična knjiga
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
apologétika -e ž (ẹ́)
veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere: apologetika in dogmatika / predaval je apologetiko; pren. apologetika kapitalističnega sistema
SSKJ²
apologétski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na apologetiko: apologetsko delo
SSKJ²
apologíja -e ž (ȋ)
knjiž. pisni ali ustni zagovor, obramba kake osebe ali stvari: pisati apologijo; duhovita, strastna apologija; apologija človeka; film je izzvenel kot mogočna apologija slovenske narodne samobitnosti
SSKJ²
apólon -a m (ọ̑)
zool. dnevni metulj, ki živi v goratem svetu, Parnassius apollo:
SSKJ²
apólonski -a -o prid. (ọ̑)
tak kot pri Apolonu: mladenič apolonske rasti
// apoliničen: apolonski in dionizični tip
SSKJ²
apopleksíja -e ž (ȋ)
1. med. možganska kap: posledice apopleksije
2. gozd. nenadno sušenje drevesa:
SSKJ²
apopléktičen -čna -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na apopleksijo: apoplektičen napad / apoplektičen bolnik
SSKJ²
apopléktik -a m (ẹ́)
med. kogar je zadela možganska kap ali kdor je nagnjen k njej:
SSKJ²
aporíja -e ž (ȋ)
filoz., po eleatski filozofski šoli nerešljivo nasprotje pri logični sodbi:
SSKJ²
apórt -a m (ọ̑)
1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu: po aportu je pes legel / kot ukaz Aport! je lovec ukazal psu
2. naturalni prispevek h kapitalu trgovske družbe, podjetja:
SSKJ²
aposiopéza -e ž (ẹ̑)
lit. opustitev, opuščanje konca stavka zaradi večjega učinka, zamolk: med govorniškimi figurami je največkrat uporabljal aposiopezo
SSKJ²
apostát -a m (ȃ)
rel. kdor odpade od vere, odpadnik: biti apostat; pren. politični apostat
SSKJ²
apostazíja -e ž (ȋ)
rel. odpad od vere, odpadništvo: verska brezbrižnost je pri njem prešla v apostazijo; pren. njegova apostazija je očitna: iz rodoljuba je postal zatiralec narodnih pravic
SSKJ²
apóstelj -na [apostəljm (ọ̑)
star. apostol
SSKJ²
aposterióren -rna -o prid. (ọ̑)
filoz. dobljen iz izkustva, izkustven: aposteriorna spoznanja
SSKJ²
a posterióri prisl. (ọ̄)
filoz. iz izkustva, po izkustvu; ant. a priori: dokazovati, sklepati a posteriori / spoznanje a posteriori
SSKJ²
apóstol -a m (ọ̑)
1. rel. vsak od dvanajsterih učencev Jezusa Kristusa: apostol Peter; pisma apostolov / Dejanja apostolov knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
// prvi oznanjevalec krščanstva: slovanska apostola Ciril in Metod / apostol narodov sv. Pavel
2. s prilastkom goreč glasnik ideje: biti apostol miru
SSKJ²
apostolát -a m (ȃ)
rel. dejavnost kristjanov za zveličanje soljudi: hierarhični, laični apostolat / apostolat zgleda
SSKJ²
apostólik -a m (ọ̄)
rel. papež: apostolik Nikolaj je poslal po Cirila in Metoda
SSKJ²
apostolováti -újem nedov. (á ȗ)
knjiž. učiti, širiti krščanstvo: Ciril in Metod sta apostolovala med Slovani
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
apostôlski -a -o prid. (ȏ)
1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem
SSKJ²
apostôlstvo -a s (ȏrel.
1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu
// cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda
2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve
SSKJ²
apostróf -a m (ọ̑)
jezikosl. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj:
SSKJ²
apóstrofa -e ž (ọ̑)
lit. ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor: govornikove apostrofe in retorična vprašanja
SSKJ²
apostrofíranje -a s (ȋ)
glagolnik od apostrofirati: pesnikovo apostrofiranje predmetov
SSKJ²
apostrofírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar: pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril
SSKJ²
apotéka -e ž (ẹ̑)
lekarna: šel je v apoteko po zdravila / domača apoteka; s seboj je vzel tudi priročno apoteko
SSKJ²
apotékar -ja m (ẹ̑)
lekarnar: po poklicu je bil apotekar; vzela je bogatega apotekarja
SSKJ²
apotékarica -e ž (ẹ̑)
1. farmacevtka: nasvet apotekarice
2. star. lekarnarjeva žena: čitalniške prireditve sta se udeležila tudi apotekar in apotekarica
SSKJ²
apotékarski -a -o prid. (ẹ̑)
lekarnarski: apotekarski predpisi
SSKJ²
apoteóza -e ž (ọ̑)
poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni; pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja; Duma je pesniška apoteoza domače zemlje
// pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja
SSKJ²
apotropêjski -a -o prid. (ȇ)
etn. ki ima po ljudskem verovanju moč, da odganja nesrečo, varuje: apotropejsko dejanje, znamenje
SSKJ²
apozícija -e ž (í)
jezikosl. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica, pristavek:
SSKJ²
apozicíjski -a -o prid. (ȋ)
jezikosl. apozicionalen: apozicijska raba
SSKJ²
apozicionálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na apozicijo: apozicionalni odnos
SSKJ²
apraksíja -e ž (ȋ)
med. bolezenska nesposobnost povezano delati nekatere gibe:
SSKJ²
apreciácija -e ž (áfin.
(po)večanje vrednosti valute, zlasti glede na drugo: preprečiti, ustaviti nadaljnjo apreciacijo; stopnja apreciacije; izgubljanje izvozne konkurenčnosti zaradi (prevelike) apreciacije / nominalna, realna apreciacija / izrazita, hitra, močna apreciacija valute
SSKJ²
après-ski -ja [aprè-skím (ȅ-ȋ)
obl. kar se nosi po smučanju: obleči, obuti après-ski; v prid. rabi: après-ski obutev posmučarska obutev
SSKJ²
apretêr -ja m (ȇ)
kdor se poklicno ukvarja z apretiranjem: apreter tkanin, usnja
SSKJ²
apretíranje -a s (ȋ)
glagolnik od apretirati: apretiranje tkanin; sredstvo za apretiranje
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
apretírati -am nedov. in dov. (ȋ)
teh. opravljati dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: apretirati tkanine; apretirati blago proti mokroti
    apretíran -a -o:
    volnene preproge morajo biti apretirane proti moljem
SSKJ²
apretúra -e ž (ȗ)
1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost: apretura lesa, tekstilij, usnja; obrat za apreturo / svilena apretura ki da blagu lesk, kot ga ima svila
// sredstvo za apretiranje: pri pranju apretura rada popusti; apretura proti mečkanju; platno brez apreture
2. tovarniški obrat za apretiranje: obratovodja apreture
SSKJ²
apretúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na apreturo: apreturna sredstva / apreturni oddelek
SSKJ²
apríl -a m (ȋ)
četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila
// v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti
SSKJ²
aprílov -a -o (ȋ)
pridevnik od april: aprilov sneg
SSKJ²
aprílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na april: aprilsko zasedanje državnega zbora / aprilsko sonce / aprilska šala za prvi april / imamo aprilsko vreme spremenljivo, nestalno vreme; ti si taka kakor aprilsko vreme
SSKJ²
aprióren -rna -o prid. (ọ̑)
knjiž. dan neodvisno od izkustva: enostranski in aprioren odnos do problema; apriorne in izkustvene metode; njihova trditev je apriorna
SSKJ²
a prióri prisl. (ọ̄)
knjiž. vnaprej, kratko malo: popevkarstva ne kaže a priori odklanjati; individualizem a priori zavračamo; a priori nemogoča stvar
 
filoz. neodvisno od izkustva, predizkustveno, ant. a posteriori
SSKJ²
aprioríst -a m (ȋ)
pristaš apriorizma: trditve aprioristov
SSKJ²
apriorístičen -čna -o prid.(í)
ki ne upošteva izkustva: apriorističen odnos do stvarnosti; aprioristični predsodki; zavzemati aprioristično stališče
    apriorístično prisl.:
    sodil je aprioristično
SSKJ²
apriorízem -zma m (ī)
aprioristično stališče: v tej stvari je vsak apriorizem odveč; apriorizem v presojanju ga je zavedel / sklepal je na podlagi apriorizmov; nevarnost apriorizmov v kritiki
 
filoz. nazor, da obstajajo spoznanja, ki niso odvisna od izkustva
SSKJ²
apriórnost -i ž (ọ̑)
značilnost apriornega: apriornost njegovih trditev / avtorjev ton dogmatične apriornosti
SSKJ²
aprobácija -e ž (á)
adm. uradna odobritev, potrditev: aprobacija šolske knjige, uradnega spisa
SSKJ²
aprobacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od aprobacija: aprobacijski odlok
SSKJ²
aprobírati -am dov. in nedov. (ȋ)
adm. uradno odobriti, potrditi: aprobirati spis; komisija je tezo aprobirala
    aprobíran -a -o:
    aprobirani teksti
SSKJ²
aproksimácija -e ž (á)
knjiž. približna ocenitev, približno ocenjevanje: statistična aproksimacija; metoda sukcesivne aproksimacije
 
mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti
SSKJ²
aproksimatíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aproksimacijo, približen: izdelali so aproksimativni predračun vseh stroškov; podatki so samo aproksimativni; aproksimativna vrednost
SSKJ²
aproksimatívnost -i ž (ȋ)
knjiž. značilnost aproksimativnega, približnost: aproksimativnost rezultatov
SSKJ²
aproksimírati -am dov. in nedov. (ȋ)
knjiž. približno oceniti, približno določiti: aproksimirati vrednost
SSKJ²
à propos [apropómedm. (ọ̑)
knjiž. da ne pozabim, saj res: à propos, doktor, kaj mislite o njeni bolezni?
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
apropriácija -e ž (á)
pravn. prevzem česa v last, prilastitev:
SSKJ²
aprovizácija -e ž (á)
1. zlasti v vojnem času organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami: aprovizacija z moko, mastjo in kurivom
// pog. urad za tako preskrbovanje: mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano
2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje: dobiti, dostaviti aprovizacijo
SSKJ²
aprovizacíjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na aprovizacijo: aprovizacijski urad / dobiti aprovizacijski dodatek
SSKJ²
apsída tudi ápsida -e ž (ȋ; ȃ)
arhit. polkrožni zaključek stavbnega prostora, zlasti cerkve: romanska apsida; tip enoladijske stavbe s polkrožno apsido / mnogokotna apsida
SSKJ²
apsidálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na apsido: apsidalni prostor / posebnost takega tipa hiše je apsidalni zaključek
SSKJ²
apsíden tudi ápsiden -dna -o (ȋ; ȃ)
pridevnik od apsida: apsidna stena
SSKJ²
àpsiholóški -a -o prid. (ȁ-ọ̑)
ki ni psihološki: apsihološka drama; apsihološka interpretacija
SSKJ²
ár -a m (ȃ)
ploščinska mera, 100 m2: pogozditi petdeset arov [a] zemljišča
SSKJ²
ára1 -e tudi -a m (ȃ)
zool. velika živobarvna papiga z dolgim repom, Ara:
SSKJ²
ára2 -e ž (ȃ)
zool. velika živobarvna papiga z dolgim repom, Ara: gnezdišča modrih ar
SSKJ²
ára3 -e ž (á)
znesek, ki se plača naprej kot dokaz, da je pogodba sklenjena, naplačilo: dati, plačati, vzeti aro; vrniti dvojno aro; ara za njivo; pet tisoč evrov are
SSKJ²
arábec -bca m (ȃ)
konj arabske pasme: jahal je iskrega arabca
SSKJ²
arabéska -e ž (ẹ̑)
um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske; z arabeskami okrašena dvorana; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami
// knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli
♦ 
glasb. krajša skladba, navadno klavirska; kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi
SSKJ²
arabésken -kna -o (ẹ̑)
pridevnik od arabeska: arabeskni motiv
SSKJ²
arabíst -a m (ȋ)
strokovnjak za arabske jezike in kulturo:
SSKJ²
arabizácija -e ž (á)
uvajanje arabske uprave, jezika: začela se je arabizacija tujih ustanov v državi; predvidevajo pospešeno arabizacijo šolskega pouka / prvotno prebivalstvo je postalo plen močne arabizacije
SSKJ²
arabízem -zma m (ījezikosl.
element arabščine v kakem drugem jeziku: prevod je odpravil nepotrebne arabizme
SSKJ²
arábski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Arabce ali Arabijo: arabski jezik; arabske države / Združeni arabski emirati
● 
arabski gumi gumiarabikum
♦ 
mat. arabske številke številke tipa 1, 2, 3; obrt. arabska vezenina vezenina, pri kateri so večje oblike prevezene z zlato mrežico; vet. arabska pasma pasma srednje velikega hitrega in bistrega konja
SSKJ²
arábščina -e ž (ȃ)
arabski jezik: prevajati iz arabščine
SSKJ²
aragónec -nca m (ọ̑)
min. aragonit
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
aragonít -a m (ȋ)
min. rudnina rombični kalcijev karbonat:
SSKJ²
árak -a m (ȃ)
v orientalskem okolju žgana pijača, navadno iz riža: piti arak
SSKJ²
arálija -e ž (á)
vrtn. sobna rastlina s prstasto razdeljenimi listi: presaditi aralijo
SSKJ²
aramêjski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na Aramejce: aramejski jezik; odkriti aramejske napise
SSKJ²
arancín -a m (ȋ)
nav. mn., gastr. s sladkorjem prepojen pomarančni olupek: ledena krema z arancini
SSKJ²
aranžêr -ja m (ȇ)
1. kdor poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto: izložbeni aranžer; aranžer prostora, stanovanja
2. kdor pripravlja, organizira kako prireditev: turistični aranžerji so pripravili veslaško regato; aranžer plesa, slavnosti
♦ 
glasb. prireditelj skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
SSKJ²
aranžêrka -e ž (ȇ)
1. ženska, ki poklicno kaj ureja v skladno, estetsko celoto: po poklicu je aranžerka; aranžerka cvetja, izložb; cvetličarka in aranžerka
2. ženska, ki pripravlja, organizira kako prireditev: aranžerka porok
♦ 
glasb. prirediteljica skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
SSKJ²
aranžêrski -a -o prid. (ȇ)
nanašajoč se na aranžerje ali aranžiranje: aranžerski ples; aranžerska šola / zabavni ansambli zahtevajo sodobne aranžerske prijeme
SSKJ²
aranžêrstvo -a s (ȇ)
dejavnost aranžerjev: ukvarja se z aranžerstvom; teorija aranžerstva / šola je odprla oddelek za aranžerstvo / izučil se je aranžerstva
SSKJ²
aranžíranje -a s (ȋ)
glagolnik od aranžirati: prodajalec mora imeti tudi nekaj praktičnega znanja o aranžiranju / teroristična skupina se je ukvarjala z aranžiranjem atentatov
SSKJ²
aranžírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. skladno, estetsko urejevati ali opremljati: cvetličarka je okusno aranžirala darilo; aranžirati izložbo, stanovanje
2. pripravljati, organizirati: aranžirati turistično potovanje
♦ 
glasb. prirediti skladbo za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo
SSKJ²
aranžíren -rna -o prid. (ȋ)
gled., v zvezi aranžirna vaja aranžirka
SSKJ²
aranžírka -e ž (ȋ)
gled. vaja, pri kateri režiser razporedi igralce v prostoru in jim določi gibanje: prva aranžirka
SSKJ²
aranžmá -ja m (ȃ)
1. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma / cvetlični, cvetni aranžma; klasični žalni aranžmaji; aranžma iz suhega cvetja; izdelovanje, priprava novoletnih, velikonočnih namiznih aranžmajev; razstava prazničnih aranžmajev
2. turistična storitev, ki je vnaprej pripravljena, organizirana: najti, ponujati ugoden aranžma; zajtrk in večerja sta vključena v ceno aranžmaja; počitniški, potovalni aranžma v tujini; povračilo vplačanega aranžmaja; stroški odpovedi aranžmaja / turistični aranžma
3. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; finančni, kreditni aranžma; aranžma s sosednjo državo o večmilijonskem kreditu
4. glasb. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; godalni aranžma; aranžma za pihalni orkester; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja / glasbeni aranžma
♦ 
gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja
SSKJ²
arašíd -a m (ȋ)
nav. mn. nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki2gojiti arašide; jesti, luščiti arašide
SSKJ²
arašídov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na arašid: arašidovo maslo; žlica arašidovega olja
SSKJ²
aravkárija -e ž (á)
vrtn. okrasno drevo z lepo razvrščenimi vejami in gostimi, temno zelenimi iglicami, Araucaria: čilska aravkarija / sobna aravkarija
SSKJ²
árbiter -tra m (ȃ)
1. pravn. razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki: zahtevati arbitra; občasni, stalni arbiter
2. knjiž. oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče: bil je umetnostni arbiter in estetski teoretik; nastopa kot kulturni arbiter
SSKJ²
arbitráren -rna -o prid. (ȃ)
knjiž. prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben: arbitrarni kriterij; uporaba teh sredstev ni povsem arbitrarna
    arbitrárno prisl.:
    arbitrarno odločati
SSKJ²
arbitrárnost -i ž (ȃ)
knjiž. možnost svobodnega odločanja, poljubnost: arbitrarnost te razlage / zaščita delavca pred možno arbitrarnostjo podjetja
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
arbitráža -e ž (ȃ)
1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži; odločba arbitraže
// razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža
2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne cene, tečaji na tržiščih: blagovna, devizna arbitraža
SSKJ²
arbitrážen -žna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na arbitražo: arbitražni postopek, sklep; arbitražna komisija; spor so rešili na arbitražnem sodišču / arbitražni posli
SSKJ²
arbitražêr -ja m (ȇ)
ekon. kdor se ukvarja z arbitražnimi posli:
SSKJ²
arbítrij -a m (í)
knjiž. strokovno mnenje, presoja: arbitrij izvedenca
SSKJ²
arbón -a m (ọ̑)
zool. ploščata rdečkasta morska riba s temnima lisama nad prsnima plavutma, Pagellus erythrinus:
SSKJ²
arboret gl. arboretum
SSKJ²
arborétum -a m (ẹ̑)
smotrno razporejen nasad različnega drevja za študijske namene: ogledati si arboretum / Arboretum Volčji potok
SSKJ²
arborístika -e ž (í)
veda, ki se ukvarja s proučevanjem, gojenjem in ohranjanjem dreves v urbanem okolju: načela sodobne arboristike / študij arboristike
SSKJ²
arcníja -e ž (ȋ)
nav. mn., nižje pog. zdravilo: vse arcnije vrzi stran, pa boš zdrav!
SSKJ²
àrdičína medm. (ȁ-ȋ)
nar. gorenjsko izraža podkrepitev trditve: ardičina! je vzkliknil; ardičina, kako so šli!
SSKJ²
àrdigáta medm. (ȁ-ȃ)
nar. izraža podkrepitev trditve: ardigata, pijača bi se prilegla! ardigata, ali ni srčkana!
SSKJ²
ardít -a m (ȋ)
v Italiji, med obema vojnama vojak napadalnih oddelkov, navadno fašist: spopadli so se z arditi
SSKJ²
àrdún medm. (ȁ-ȗ)
pog. izraža podkrepitev trditve: dobro smo jih, ardun; ardun! se je čudil
SSKJ²
àrdúš medm. (ȁ-ū)
pog. izraža močno podkrepitev trditve: arduš, sem se ustrašil; to je gorelo, arduš
SSKJ²
área -e ž (ā)
knjiž. predel, območje z določenimi skupnimi lastnostmi: industrijska area
SSKJ²
areál -a m (ȃ)
območje zemljepisne razširjenosti česa, površina: povečati areal plodne zemlje; gozdni areal / ravninska mesta imajo velik areal; to ozemlje je po arealu večje, po številu prebivalcev manjše
 
biol. areal bukovega gozda; jezikosl. raziskovati areale posameznih sufiksov
SSKJ²
areálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na areal: arealna karta / arealna lingvistika
SSKJ²
aréka -e ž (ẹ̑)
bot. palma jugovzhodne Azije z užitnimi semeni, Areca catechu:
SSKJ²
àreligiózen -zna -o prid. (ȁ-ọ̑)
ki nima religije, brezveren: biti areligiozen / areligiozna vzgoja
SSKJ²
àreligióznost -i ž (ȁ-ọ̑)
lastnost, značilnost areligioznega človeka, brezvernost:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
aréna -e ž (ẹ̑)
1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci
2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja
♦ 
film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala
SSKJ²
arendátor -ja m (ȃ)
star. kdor vzame kaj v zakup, zakupnik:
SSKJ²
areométer -tra m (ẹ̄)
fiz. priprava za merjenje gostote tekočin, gostomer: meriti z areometrom; lestvica areometra
SSKJ²
areopág -a m (ȃ)
zgod. najvišje sodišče v starih Atenah:
SSKJ²
arèst -êsta m (ȅ é)
pog. zapor: aresti so bili polni; biti, sedeti v arestu / dobil je dve leti aresta
SSKJ²
arestánt in arestànt -ánta m (ā á; ȁ á)
pog. zapornik, kaznjenec, jetnik: na dvorišče so prišli arestanti s paznikom; odvesti arestanta
SSKJ²
arestántovski -a -o prid. (á)
pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantovska obleka; težave arestantovskega življenja
SSKJ²
arestántski -a -o prid. (ā)
pog. zaporniški, kaznjenski, jetniški: arestantska hrana
SSKJ²
aretácija -e ž (á)
glagolnik od aretirati: odrediti aretacijo osumljene osebe; vzrok za aretacijo / minister je napovedal aretacije
SSKJ²
aretíranec -nca m (ȋ)
kdor je aretiran, prijet: odpeljati, preiskati aretiranca
SSKJ²
aretírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. prijeti koga in mu odvzeti prostost: ponoči je policija aretirala veliko ljudi; aretirati osumljenca, zločinca; aretirali so ga zaradi kraje
2. teh. zaustaviti, nepremično pritrditi gibljivi del naprave: aretirati magnetno iglo
    aretíran -a -o:
    biti aretiran; sam.: eden izmed aretiranih je skušal pobegniti
SSKJ²
argentán -a m (ȃ)
metal. zlitina bakra, cinka in niklja; novo srebro
SSKJ²
argentínski -a -o (ȋ)
pridevnik od Argentina: argentinska mesna industrija
SSKJ²
argentít -a m (ȋ)
min. temno siva rudnina srebrov sulfid, srebrov sijajnik:
SSKJ²
argó -ja tudi argot -a [argó -jam (ọ̑)
knjiž. posebna, drugim ljudem nerazumljiva tipična govorica potepuhov, tatov: argo pariškega podzemlja
// zastar. govorica posameznih poklicev, skupin; žargon
SSKJ²
árgon in argón -a m (ȃ; ọ̑)
kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ar: z argonom polnjene žarnice
SSKJ²
argonávt -a m (ȃ)
nav. mn., v grški mitologiji mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo: odprava, potovanje argonavtov; mit, legenda, zgodba o argonavtih
SSKJ²
argonávtski -a -o (ȃ)
pridevnik od argonavt: dolga argonavtska pot
SSKJ²
argot gl. argo
SSKJ²
argumènt -ênta m (ȅ é)
kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente; podpreti trditev z argumenti; močen, prepričljiv, tehten argument; argumenti za in proti; kloniti pod težo argumentov
♦ 
mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
argumentácija -e ž (á)
utemeljevanje, dokazovanje kake trditve: njegovi argumentaciji ni mogoče slediti; prepričljiva, protislovna argumentacija; argumentacija predloga
// dokazno gradivo: predložiti izčrpno argumentacijo; trditev je brez argumentacije; znanstvena argumentacija
SSKJ²
argumentíranje -a s (ȋ)
glagolnik od argumentirati: s takim načinom argumentiranja ni bil nihče zadovoljen
SSKJ²
argumentírati -am nedov. in dov. (ȋ)
utemeljevati, dokazovati kako trditev: argumentirati predlog; argumentirati s številkami; dobro, slabo argumentirati
    argumentíran -a -o:
    argumentirana znanstvena razprava
SSKJ²
arháičen -čna -o prid. (á)
1. starodaven, starinski: arhaični ljudski plesi; rad uporablja arhaične besede / tak način izražanja daje njegovemu jeziku arhaično patino
// ekspr. nesodoben, zastarel: arhaični nazori, pojavi
2. nanašajoč se na arhaik ali arhaiko: arhaična doba / arhaična umetnost
SSKJ²
arháičnost -i ž (á)
lastnost, značilnost arhaičnega: arhaičnost v besedi in obliki
SSKJ²
arháik -a m (á)
geol. starejše obdobje praveka, v katerem so se pojavili prvi nejasni sledovi življenja:
SSKJ²
arháika -e ž (á)
1. lastnosti, značilnosti arhaičnega: preprosta kmečka arhaika
2. um. doba prvih razvojnih stopenj v predklasični umetnosti: grška arhaika
SSKJ²
arhaístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na arhaizem: arhaistična oblika verza; arhaistično odrsko okolje
SSKJ²
arhaízem -zma m (ī)
starinska značilnost: arhaizem stavbe
// jezikosl. jezikovni element starejše dobe v novejšem, sodobnem jeziku: dialektični, slovanski arhaizmi
SSKJ²
arhaizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
delati kaj arhaičnemu podobno: arhaizirati jezik
    arhaizíran -a -o:
    arhaizirana podoba sodobnih mest
SSKJ²
arhájski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na arhaiko: sledovi življenja v arhajski dobi / arhajski slog; arhajska plastika
SSKJ²
arhángel -a m (á)
rel. angel višjega reda; nadangel: arhangel Mihael; angeli in arhangeli
SSKJ²
arhegónij -a m (ọ́)
bot. rastlinski ženski spolni organ:
SSKJ²
arheológ -a m (ọ̑)
strokovnjak za arheologijo: najnovejša dognanja arheologov
SSKJ²
arheologíja -e ž (ȋ)
znanost, ki na osnovi izkopanin proučuje življenje in kulturo starih narodov: zanimati se za arheologijo / antična, staroslovanska arheologija
SSKJ²
arheológinja -e ž (ọ̑)
strokovnjakinja za arheologijo:
SSKJ²
arheolóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej; arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak
    arheolóško prisl.:
    ves okoliš je arheološko raziskan
SSKJ²
arheópteriks -a m (ọ̑)
pal. najstarejša znana izumrla ptica, ohranjena kot okamnina, praptič: fosilni ostanki arheopteriksa; perje arheopteriksa
SSKJ²
arhetíp -a m (ȋ)
knjiž. prvotna oblika kakega zapisa: ohranjeni varianti rokopisa nista arhetip, marveč kasnejši prepis
♦ 
filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je
SSKJ²
arhidiákon -a m (á)
škofov namestnik, pooblaščen za arhidiakonat:
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
arhidiakonát -a m (ȃ)
upravna enota Katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov
SSKJ²
arhiepískop -a m (ȋ)
v vzhodni cerkvi predstojnik cerkvene pokrajine, ki obsega več škofij:
SSKJ²
arhierêj -a m (ȇ)
v vzhodni cerkvi naslov višjega duhovnika: prišel je v spremstvu gubernatorja in arhiereja
SSKJ²
arhimandrít -a m (ȋ)
v vzhodni cerkvi predstojnik večjega samostana ali več samostanov: postal je arhimandrit
SSKJ²
Arhimédov -a -o prid. (ẹ̑)
v zvezah: knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora
 
teh. Arhimedov vijak vijačno zavita ploskev, ki pri vrtenju potiska snov naprej; fiz. Arhimedov zakon po katerem je hidrostatični vzgon enak teži izpodrinjene tekočine
SSKJ²
arhipél -a m (ẹ̑)
geogr. arhipelag
SSKJ²
arhipelág tudi arhipélag -a m (ȃ; ẹ̑)
geogr. obsežno otočje z vmesnim morjem vred: grški arhipelag; otok azijskega arhipelaga
SSKJ²
arhiprézbiter -ja m (ẹ̑)
rel. naslov za duhovnika, ki mu je poverjeno častno vodstvo cerkvene slovesnosti:
SSKJ²
arhitékt -a m (ẹ̑)
strokovnjak za arhitekturo: razpisati mesto inženirja arhitekta; razstava likovnikov in arhitektov / filmski, gledališki, pejsažni, vrtni arhitekt; arhitekt urbanist / krajinski arhitekt strokovnjak za krajinsko arhitekturo
SSKJ²
arhitékten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo: arhitektni kader; arhitektna stroka / arhitektna revija
SSKJ²
arhitéktka -e ž (ẹ̑)
strokovnjakinja za arhitekturo:
SSKJ²
arhitektónika -e ž (ọ́)
umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: občudovali so arhitektoniko gotske katedrale; čudovita arhitektonika spomenika; arhitektonika drame, pesmi, skladbe
// veda o zakonitostih gradnje v arhitekturi: predavanja iz arhitektonike
SSKJ²
arhitektónski -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na arhitektoniko: arhitektonski stil renesanse; arhitektonski vidiki; arhitektonska ureditev naselja; arhitektonska zgrajenost drame / stavba je čudovito arhitektonsko delo
    arhitektónsko prisl.:
    arhitektonsko oblikovan park; arhitektonsko grajena sonata
SSKJ²
arhitéktovski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na arhitekte: arhitektovsko zborovanje
SSKJ²
arhitéktski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo: arhitektski naraščaj; arhitektska zamisel stavbe / arhitektski tehnik
SSKJ²
arhitektúra -e ž (ȗ)
1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline
// veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo
// v zvezi krajinska arhitektura veda o oblikovanju krajine in okolja, o varstvu okolja in narave ter o prostorskem načrtovanju: študij krajinske arhitekture / področje arhitekture, krajinske arhitekture in urbanizma
2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt
3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe
SSKJ²
arhitektúren -rna -o prid.(ȗ)
nanašajoč se na arhitekturo: arhitekturni prostor; arhitekturna umetnost / arhitekturni objekt; arhitekturna kompozicija, plastika / arhitekturni koncept stavbe
    arhitektúrno prisl.:
    arhitekturno zanimiva gradnja
SSKJ²
arhitráv -a m (ȃ)
arhit. glavna kamnitna greda nad kapiteli antičnih stebrov:
SSKJ²
arhív -a m (ȋ)
zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; hraniti v arhivu; pregledati in urediti arhiv; državni, pokrajinski arhiv; nadškofijski, šolski, zasebni arhiv / elektronski arhiv; filmski arhiv zvitki filmskih trakov / obširni vatikanski arhivi
// prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv; direktor arhiva / Zgodovinski arhiv
// zbirka (digitalnih) dokumentov, podatkov o preteklih dogodkih (na računalniku) sploh: fotografija je iz osebnega arhiva; dodajanje, uvrščanje datotek v arhiv
SSKJ²
arhiválen -lna -o prid. (ȃ)
arhivski: uporabljati arhivalne vire; razstavljati arhivalno in stvarno gradivo o razvoju in delu šol
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
arhiválije -lij ž mn. (á ȃ)
knjiž. listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu: sistematično iskati tiske, rokopise in arhivalije; pri pisanju razprave je uporabljal arhivalije; še ne dovolj raziskane arhivalije
SSKJ²
arhivár -ja m (á)
strokovni uslužbenec v arhivu: dobil je službo mestnega arhivarja; arhivar časopisnega podjetja; društvo arhivarjev / filmski arhivar
 
biblio. arhivski uslužbenec z visoko izobrazbo
SSKJ²
arhivárka -e ž (á)
strokovna uslužbenka v arhivu: društvena arhivarka; arhivarka zdravstvenih kartonov / arhitekturna arhivarka
SSKJ²
arhivárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na arhivarje: arhivarski tečaj; arhivarska služba
SSKJ²
arhivíranje -a s (ȋ)
glagolnik od arhivirati: moderen sistem arhiviranja
SSKJ²
arhivírati -am dov. in nedov. (ȋ)
dati, prenesti v arhiv: arhivirati dokumentacijsko gradivo
SSKJ²
arhivíst -a m (ȋ)
kdor opravlja arhiviranje: filmski arhivisti; sodelovanje arhivistov in kustosov
SSKJ²
arhivístika -e ž (í)
nauk o strokovnem delu v arhivih: razvoj slovenske arhivistike
SSKJ²
arhivôlta -e ž (ȏ)
arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: arhivolta nad romanskim portalom
SSKJ²
arhívski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu / arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona
SSKJ²
árhont -a m (ȃ)
pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi:
SSKJ²
Ariádnin -a -o prid. (ȃ)
knjiž., v zvezi Ariadnina nit rešilno, odrešilno sredstvo: iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov
SSKJ²
arianizem gl. arijanizem
SSKJ²
aríden -dna -o prid. (ȋ)
agr., geogr. suh, sušen: aridna območja; aridna tla / aridno podnebje
SSKJ²
árija -e ž (á)
skladba ali del večje skladbe za glas in instrumentalno spremljavo: peti, poslušati arijo; operne arije; arija Valentina iz opere Faust
 
glasb. koloraturna arija
SSKJ²
arijánec -nca m (ȃ)
rel. pristaš arijanizma: nastopati proti arijancem
SSKJ²
arijanízem tudi arianízem -zma m (ī)
rel. nauk meniha Arija v 4. stoletju, da Jezus Kristus ni pravi bog: širjenje arijanizma
SSKJ²
arijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na arijanstvo ali arijanizem: arijanski nauk
SSKJ²
arijánstvo -a s (ȃ)
rel. arijanizem: sledovi arijanstva
SSKJ²
árijec -jca m (á)
1. po nacistični ideologiji pripadnik (večvredne) arijske rase: izgubil je službo, ker ni bil arijec
2. jezikosl., nekdaj kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki: značilnosti jezika arijcev
Število zadetkov: 97669
Fran/SSKJ²

Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
árijka -e ž (á)
po nacistični ideologiji pripadnica (večvredne) arijske rase: plavolasa arijka; zakon z arijko
SSKJ²
árijski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na arijce: arijska rasa / arijski jeziki
SSKJ²
arimán -a m (ȃ)
zgod. pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, zlasti v obmejnem pasu Furlanije:
SSKJ²
ariózen -zna -o prid. (ọ̑)
glasb. speven na način, ki je med recitativom in arijo: v njegovi operi prevladuje ariozni element; ariozni monolog v prvem dejanju
SSKJ²
aristárh -a m (ȃ)
knjiž. strog kritik, zlasti v jezikoslovju: naši takratni aristarhi
SSKJ²
aristófanski -a -o prid. (ọ̑)
tak kot pri Aristofanu: aristofanski prizori v komediji; aristofanska komedija
SSKJ²
aristokracíja -e ž (ȋ)
plemiči, plemstvo: angleška aristokracija
// skupina ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarna, finančna, zemljiška aristokracija; meščanska aristokracija; zbrana je bila vsa aristokracija velikega mesta; pren. duhovna aristokracija
SSKJ²
aristokrát -a m (ȃ)
pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani
// pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat
SSKJ²
aristokrátičen -čna -o prid. (á)
aristokratski: novica se je hitro razvedela v aristokratičnih krogih / občudoval je njen aristokratični obraz
SSKJ²
aristokrátičnost -i ž (á)
aristokratstvo: imeli so ga radi kljub njegovi aristokratičnosti / nikoli ni poudarjal svoje aristokratičnosti
SSKJ²
aristokratíja -e ž (ȋ)
pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast:
SSKJ²
aristokrátinja -e ž (ȃ)
aristokratka: lastnica gradu in parka je bila priletna aristokratinja
SSKJ²
aristokratízem -zma m (ī)
kar je značilno za aristokrate: boriti se proti aristokratizmu / odbijal jo je s svojim aristokratizmom; pren. aristokratizem njegove umetnosti
SSKJ²
aristokrátka -e ž (ȃ)
pripadnica aristokracije, plemkinja: oženil se je z aristokratko
SSKJ²
aristokrátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke; aristokratsko vedenje dostojanstveno, uglajeno
SSKJ²
aristokrátstvo -a s (ȃ)
lastnosti, značilnosti aristokratov: sovražila je njegovo aristokratstvo / ne mešajmo svetovljanstva z aristokratstvom / postavljal se je s svojim aristokratstvom aristokratskim rodom, položajem; pren. aristokratstvo duha
SSKJ²
aristotélik -a m (ẹ̄)
filoz. pristaš filozofske smeri, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: arabski, krščanski aristoteliki
SSKJ²
aristotelízem -zma m (ī)
filoz. filozofska smer, ki temelji na osnovnih načelih Aristotelove filozofije: utemeljitelj arabskega aristotelizma
SSKJ²
aristótelovec -vca m (ọ̄)
filoz. aristotelik: arabski aristotelovci
SSKJ²
aristótelski -a -o prid. (ọ̄)
nanašajoč se na Aristotelovo filozofijo: aristotelska logika / večina njegovih aristotelskih del še ni objavljena
Število zadetkov: 97669